Dogodki

Orange wine festival

Orange Wine Festival (OWF) je širok prikaz pridelave belih vin s postopkom podaljšane maceracije.



Pridelovalec, ki se s svojim vinom predstavlja na Orange Wine Festivalu, potrjuje:
- vino, ki ga predstavlja na festivalu, je pridelano iz belih sort grozdja s postopkom podaljšane maceracije, ki ni bila krajša od 36 ur;
- grozdje za predstavljeno vino je iz lastne pridelave in je bilo pridelano na čim bolj sonaraven in trajnosten način, upoštevaje zdravo življenjsko okolje in naravne procese v njem;
- grozdje za predstavljeno vino je bilo obrano ročno;
- postopki vinifikacije in pridelave vina so v čim večji meri spontani in naravni, brez dodajanja selekcioniranih kvasovk ter s čim manj enološkimi posegi;
- pri pridelavi vina niso bili uporabljeni postopki, ki niso dovoljeni v pridelavi ekoloških vin v EU (delno zgoščevanje z ohlajanjem, odstranjevanje žveplovega dioksida po fizikalnih načelih, obdelava z elektrodializo za zagotovitev stabilizacije, delna dealkoholizacija in obdelava s kationskimi izmenjevalci za zagotovitev stabilizacije vina);
- skupna vsebnost sulfitov v vinu je čim nižja in ne presega polovice meje (75 mg/l), ki je z uredbo EU določena za bela ekološka vina (150 mg/l).



Oranžna vina? Da, oranžna vina. So bela, rdeča in tudi rosé vina. Kot je družina okusov, sladko, kislo, slano in grenko dobilo peti okus, umami, so tri barve vina dobile četrtega člana, skupino oranžnih vin.


Skovanka oranžna vina je precej nova, rodila se je med praktičnimi anglosaksonci, da so natančno označili skupino vin iz grozdja belih sort vinske trte, za katere je v fazi predelave značilen daljši stik mošta z jagodnimi kožicami. Gre za predelavo belih vin po postopku za rdeča, pravzaprav pa za tradicionalni pristop, saj so tudi bela vina nekoč dalj časa puščali v stiku z jagodnimi kožicami.


Na ta način se iz jagodnih kožic izluži več barvil in taninov. Zaradi tega so vina globljih barv, denimo starega zlata ali jantarja. Ponekod, predvsem v Gruziji, za poimenovanje belih maceriranih vin uporabljajo tudi poimenovanje jantarna vina.


Spekter zaznav oranžnih vin je širok. Druži jih intenzivnost okusov, bolj zaznavna taničnost in predvsem primarne arome po grozdju, pa tudi po zrelem sadju in zelo pogosto izpostavljene herbalne note.


Oranžno je naravno


Značilnost oranžnih vin je podaljšana maceracija – stik jagodnih kožic z moštom. Vinarji se odločajo za različne čase maceracije glede na sorto in lastno filozofijo predelave. Maceracija je lahko krajša, nekaj dnevna, ali zelo dolga, tudi več kot pol leta, kar velja predvsem za fermentacijo v kvevrih, glinenih gruzijskih amforah.


Za oranžna vina velja, da so pridelana iz zelo zdravega grozdja po naravnih postopkih, s spontano fermentacijo brez dodajanja kvasovk, brez hlajenja v času fermentacije in s kasnejšim dolgim zorenjem na drožeh v lesenih sodih. Pred stekleničenjem oranžna vina praviloma niso filtrirana. V steklenice so pretočena, ko se zbistrijo, tudi upoštevaje lunine mene.


Ker so oranžna vina pridelana na zdrav način iz zdravega grozdja, imajo veliko sposobnost samozaščite, zato je za njihovo stabilnost potrebna zelo nizka količina žvepla. Vinarji, ki pridelujejo oranžna vina, so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi. Veliko jih vina prideluje skladno z načeli ekološkega kmetovanja, kar precej pa tudi po biodinamičnih metodah. Pridelki so manjši kot v konvencionalnem vinogradništvu, čas zorenja vin v kleti pa daljši, saj vinarji želijo, da gre k potrošnikom dozorjeno vino.


Pridelovalci oranžnih vin so čuvaji zdrave in urejene kulturne krajine. So tudi čuvaji tradicije, saj številni ob ohranjanju starih postopkov skrbijo za ohranjanje starih, skorajda že pozabljenih sort vinske trte.


Od kod so oranžna vina?


Eden od svetovnih epicentrov pridelave oranžnih vin so vinske regije ob severnem Jadranu v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Vse več vinarjev se ozira k tradicionalnim postopkom pridelave vin, ki jih nadgrajujejo s sodobnimi spoznanji. Med najbolj izpostavljenimi regijami za pridelavo oranžnih vin je lok, ki se pne od Furlanije čez Brda–Collio prek Vipavske doline in Krasa v Istro. Iz teh krajev so številni svetovno uveljavljeni pridelovalci oranžnih vin.


V pradomovini vina, Gruziji, je pridelave oranžnih vin tradicija, na kateri gojijo svojo prepoznavnost. Pridelava v kvevrih, v zemljo zakopanih glinenih posodah, v katerih vino ostane v stiku z jagodnimi kožicami tudi več mesecev po končani fermentaciji, se je razširila tudi drugam, predvsem v države srednje in zahodne Evrope.


Oranžna vina pridelujejo domala v vseh tradicionalnih vinorodnih deželah Evrope. Ob že omenjenih tudi v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Španiji, na Madžarskem, v Srbiji … Nekaj pridelovalcev je še v novih vinorodnih deželah, tudi na Novi Zelandiji in v Združenih državah Amerike.


Vina s podpisom


Pridelava oranžnih vin je butična. Pridelovalci so kmetje, domala vsa oranžna vina prihajajo z majhnih in srednje velikih družinskih posestev.


Oranžna vina so vina s podpisom, saj je tako za pridelavo grozdja kot za pridelavo vina potrebno veliko ročnega dela, veliko skrbi ter bdenja nad kakovostjo in zorenjem pridelka. Najbolj izpostavljeni pridelovalci oranžnih vin poudarjajo, da pri njihovem delu ni prostora za kompromise.


Oranžna vina imajo karakter in avtorski podpis, zato je okušanje teh vin v družbi z njihovimi pridelovalci vselej vrhunsko doživetje.

Favourites

Starostna omejitev

Vsebina spletne strani je zaradi ponudbe
alkoholnih pijač namenjena polnoletnim osebam.