Novice

Dobra vina si zaslužijo primeren kozarec

Pomemben del kakovosti vina je, poleg vonja in njegovega okusa, njegova barva. To je tudi prva informacija o vinu, ki jo dobimo že ob nalivanju v kozarec, in tudi prva stvar, na podlagi katere si o vinu ustvarimo mnenje, še preden ga povohamo in okusimo. Na podlagi podatka z etikete steklenice - porekla vina, njegove starosti, sortnega sestava in barve že nekako tehtamo, si ustvarimo prvo mnenje in postavimo lestvico pričakovanj o kakovosti.
Če bi - kot so do 19.stoletja - uporabljali lesene, glinene čaše ali težke okrašene kristalne kozarce, barve sploh ne bi ocenili ali pa zelo težko. Sodobni kozarci so zato iz čim tanjšega, proti razenju odpornega stekla (kristalina). Kozarci se od tistih, iz kakršnih so pili naši dedje in babice, razlikujejo tudi po velikosti. Kozarci so precej večji in praviloma na visokih pecljih, kar omogoča udobno prijemanje, tako da s prsti vina ne grejemo in ne mažemo stene kozarca. Ne tako stara novost je, da vina različnih porekel in sort potrebujejo kozarce različnih velikosti in oblik. Dejstvo je, da isto vino, če ga vonjamo iz dveh zelo različnih kozarcev, diši drugače. Teorija za tem je preprosta. Za to, kako bomo dojeli subtilne, toda večplastne vonjave vina so pomembni naslednji dejavniki: volumen kozarca in oddaljenost površine natočenega vina od njegovega roba, kar določa, koliko se z nosom lahko približamo vinu. Volumen kozarca pogojuje, koliko se bodo vonjave vina zmešale z zrakom, oblika kozarca pa, koliko se bomo z nosom vinu lahko približali.
                                                                                            
Večina kozarcev ima obliko tulipana, proti vrhu se kozarec zožuje in tako mešanica arom iz zraka in vina koncentrira proti odprtini, kjer jih pričakuje naš nos. Praviloma se rdeča tančica vina, ki potrebujejo, preden pridejo na našo mizo, več let zorenja, najbolj izkažejo v velikih kozarcih volumna 6 dl in več, delikatna bela vina - kot na primer klasični razling - pa v dosti manjših in ožjih kozarcih, v katere komaj nalijemo en deciliter. Kozarci za žlahtne in dragocene predikate so praviloma še manjši. Dobro je vedeti,  da vina v kozarce nalivamo samo do njihovega najširšega dela (ki je ponavadi na spodnji četrtini), kar pomeni, da bo tudi v največjem kozarcu, za bordojca, recimo, le malo več kot deciliter vina.
   
Poseben primer so kozarci za peneča vina in šampanjce. Večina kozarcev, v katerih nam postrežejo ta vino, je ozka in visoka. Zaradi dimenzije je tip kozarca primeren za serviranje (na pladen jih gre veliko), v njih res lahko občudujemo barvo in sproščanje mehurčkov, za vonjavo pa so - po moje - popolnoma neprimerni. Ker so polni do roba, je vonj vina tik po nalivanju premočan, že naslednji trenutek pa - ker se ne more nikjer zadržati - ga ni več. Pri nezahtevnih in preprostih peninah ni velike škode, pri tistih, ki imajo povedati kaj več, je zamujenega veliko. Dober kozarec za šampanjec ali penino je oblikovan po istih, zgoraj navedenih principih in zanj veljajo enaka pravila kot za mirna vina. Če nimamo posebnega kozarca zanje, jih je bolje natočiti kar v kozarce za belo vino.
                                                                                             
To je bila teorija. Kaj pa praksa? Shranjevanje različnih kozarcev za različne sloge in sorte vin, če računamo vsaj šest kozarcev od vsakega, zahteva veliko prostora za shranjevanje, veliko ročnega pranja in poliranja in nenazadnje kar nekaj denarja. Cene dobrih kozarcev se začnejo neklje pri 8 evrig, vrhunski strojno izdelani stanejo vsaj 15 evrov, ročno izdelani pa 40 evrov in več.
Problem kozarcev lahko rešite tudi bolj enostavno. En tip kozarca za belo vino, en za rdeče, in če ne pijete penečega vina samo na silvestrovo, še kozarec zanj.
Kakovostne kozarce je najbolje pomivati ročno, takoj po uporabi - pri rdečih vinih se usedlina čez noč rada zasuši - brez sredstev za pomivanje, jih dobro sprati z vročo vodo in spolirati z dvema kuhinjskima krpama. Če jih shranjujete v kuhinji in do naslednje uporabe dolgo stojijo, se radi navzamejo vonjav. Zato jih je treba pred uporabo pomiti.
Na koncu še moja izkušnja z najboljšimi in - najdražjimi - kozarci. Dva sem dobil v dar, uporabil samo enkrat, izkušnja je bila enkratna - tanki, lahki, krhki - in enega pri poliranju razbil. Drugi preživeli stoji zadaj v omari v zadnji vrsti in, ko sežem po kozarcu, ga samo žalostno pogledam, se spomnim njegovega brata dvojčka in izberem starejši, robustnejši model.
                                                                                                                                                                                                             
LEON BETON
Članek je bil prvič objavljen v reviji Dober tek.

Favourites

Starostna omejitev

Vsebina spletne strani je zaradi ponudbe
alkoholnih pijač namenjena polnoletnim osebam.