Novice

PENEČA VINA

                                                                                                  
Peneča vina so zelo posebna vina in si zaslužijo našo pozornost vse leto. Bolje rečeno, mi si zaslužimo igrivost, osvežilnost in kompleksnost dobre penine, kadarkoli se najdeta dva zainteresirana pivca - z z dobrim, ali pa tudi kar brez pravega razloga. O peninah  pišem že kar nekaj let. Vedno nekoliko v rokavicah, na da bi kogarkoli kritiziral in ne da bi jasno povedal zaključke, do katerih sem prišel v letih druženja, raziskovanja in spremljanja razvoja kakovosti slovenskih penin, penečih vin drugih evropskih vinorodnih dežel, predvsem pa šampanjcev. Morda je čas, da povem tudi svoje mnenje. Ni nujno, da se bomo strinjali, mogoče pa bom postavil kakšno pravo  vprašanje in koga spodbudil, da bo ponovno pretehtal svoj pristop in izbor najljubšega penečega vina. V Slooveniji imamo zelo široko in bogato ponudbo penečih vin. Naši vinarji k  njim pristopajo na dva načina.
 

ŠTIRI BISTVENE LASNOSTI, KI JIH MORA IMETI DOBRO PENEČE VINO

 - SVEŽINA: že naši štajerski dedje so vedeli, da je za dober brizganec najboljše vino iz sorte šipon, ki ima nekoliko višjo kislino;
 - NEŽNA SADNOST: izločanje ogljikovega dioksida poudarja vinske arome in jih močno okrepi, vino s preveč intenzivnimi sadnimi aromami deluje težko in agresivno;
 - DROBNI MEHURČKI: ti nas po jeziku žgečkajo, medtem ko nam veliki zaradi agresivnega izločanja požgejo in omrtvijo vse čutnice v ustih;
 - PRIMERNO IZRAŽENA ZORILNA AROMA: ta nastane kot posledica dveletnega raztapljanja kvasovk po končani drugi alkoholi fermentaciji.


    
  Eni želijo narediti penino reprezetativno za vinsko pokrajino in svojo lokacijo - izberejo lokalno sorto grozdja, borijo se z obilico sonca, visokimi alkoholi, nizkimi kislinami, sekundarno fermentacijo, ki bi dala kar najmanjše mehurčke, z dolgim ležanjem na kvasovkah... Neznank v formuli je veliko in res ni lahko priti do končnega rezultata tako, da bi se vse idealno izšlo - da bi bil rezultat skladna, harmonična penina z vsemi svojimi sadnimi okusi, zorilnimi aromami in taktilnimi zaznavami. Vsako leto se naučijo nekaj novega, izboljšajo postopek in so korak bližje svojemu idealu. Idealov pa je toliko, kolikor je vinarjev, in vsi (upravičeno) verjamejo svojemu. Šampanjskim kmetom je dosti lažje: pri njih se že pet ali šest generacij ve, kako delati v vinogradu, kako v kleti in kakšen rezultat se pričakuje na koncu. V Slovenije se trenutno dogaja šele prva menjava generacij pridelovalcev penin - pred samostojnostjo je šlo grozdje večinoma v zadruge, penine pa so delali ( z redkimi izjemami) samo v velikih kleteh.
     Drugi pristop k pridelavi penin je preprosto narediti tak tip penine, ki se množično pije in dobro prodaja. To ponavadi pomeni slajšo penino, ker je sladko vsem všeč in svežine ne sme biti preveč. Vse skupaj je zapakirano v znano, uveljavljeno znamko, ki daje vinu prepoznavnost, kupcu pa varnost. Ker - kdo si upa trditi, da nekaj, kar pije večina, ni najboljše. Razumem pivce - ti imajo vsekakor pravico izbirati to, kar radi pijejo, ne razumem pa pridelovalcev, ki z neambicioznim pristopom samo ohranjajo status quo in se niti ne poskušajo približati nekamu idealu sloveskega penečega vina. Zanimivo je dejstvo, da ko sem na slepih degustacijah ( z zakrito etiketo) slovenskih penin pivcem v paru ponudil po njihovem najboljšo penino in drugo (bolj ambiciozno) penino istega cenovnega razreda, kar devet od desetih poskuševalcev kot boljšo ni izbralo svoje najljubše. To pomeni, da vino izbirajo z očmi, ne z nosom in usti, Skrbi me tudi trend, da gre razvoj v popolnoma napačno smer. Nove penine drugega pristopa postajajo še slajše, izbrano grozdje pa zanj v slovenskih vinogradih nima nobene tradicije. Ker se peneče vino v bistvu rodi dvakrat, najprej kot mirno vino, drugič pa med dolgim ležanjem na kvasovkah po drugi fermentaciji  v steklenici, ima vino mehurčke in prepoznavno zorilno aromo. Če katera od spremenljivk ni skladna ali celo manjka, ne moremo govoriti o tem, da je ideal (ali potencial) dosežen in zamisel speljana do konca. Zakaj se sploh truditi?
     
                                                                                      
Glede penečih vin v Sloveniji me (pa ne samo mene) že dolgo žuli še nekaj, kar marsikoga čudi ali jezi, a se nihče noče izpostaviti in protestirati. Gre za vinska ocenjevanja in zveneče naslove, ki jih vina na njih pridobijo. Na eni strani imamo slovenske pridelovalce, ki na mednarodnih sejmih na zahtevnih evropskih trgih dobivajo najvišje nagrade, na katere smo Slovenci upravičeno  ponosni, na drugi strani pa slovenska vinska ocenjevanja, kjer med ne preveč številnimi vzorci zmagovalec pridobi naziv svetovnega prvaka. Vem, da slabe reklame ni in da reklamo vsi potrebujejo, a pri tej nesorazmernosti presežnikov se mnogi samo muzamo.
     Peneča vina so posebej žlahtna vina. Zanje je potrebno veliko znanja, izkušenj, ročnega dela, časa in prostora v kleteh.  Od trgatve grozdja do končnega izdelka pretečejo vsaj tri leta. Poceni različice so poceni samo zaradi bližnjic - poceni surovin, industriijskega načina pridelave in veliko sladkorja, ki prekrije vse pomankljivosti. Edini pravi način, kako izbrati dobro penino, je ta, da ko popijete požirek, pol minute pozorno poslušate kaj vam čutila v ustih govorijo. Če sta vonj in pookus vina skladna in prijetna, če trajata dolgo in sta vam všeč, je vino dobro. Nobene velike znanosti. Vsak izbira vino zase in njegova izbira je vedno pravilna. Na zdravje!
Članek je bil prvič objavljen v reviji Dober tek.                                                                                                                                                                             LEON BETON
                              

Starostna omejitev

Vsebina spletne strani je zaradi ponudbe
alkoholnih pijač namenjena polnoletnim osebam.