Vina

Vino

Belo, rdeče, cuvée, penina in šampanjec, aromatizirana in arhivska vina. Slovenska, hrvaška, italijanska, francoska, portugalska, čilenska in druga. Stari in novi svet. Koliko izbire – in to kakšne!

Kjer so možnosti skorajda neomejene

Tako kot smo različni ljudje, tako so različna vina in priložnosti, za katere jih izberemo. Ne glede na to, ali prisegate na mirna ali peneča vina oziroma se pri izbiri raje omejite na sivi pinot, modro frankinjo, sauvignon, merlot ali malvazijo – v bogati ponudbi Hiše dobrega vina najdete pravo rujno kapljico za vsako priložnost. Spoznajte lastnosti posameznih sort in kategorij in glede na svoje želje, goste in morebitno hrano, ob kateri boste vino postregli, izberite steklenico, ki bo postavila piko na i vašemu gurmanskemu druženju.

Kakovostna žlahtna kapljica da piko na i tako sproščenemu druženju s prijatelji sli sorodniki kot tudi romantičnemu druženju v dvoje. Vino se poda prav vsaki priložnosti, kot je povedal tudi vodja Hiše dobrih vin, Jože Koželj: 
“Vino je tradicija in ljubezen, je kultura in umetnost. V vinu je resnica, v vinu je zgodba in vino je komunikacija.”

Pravilno hlajenje vina

Če ne boste znali vina pravilno ohladiti, lahko zanj odštejete še toliko denarja, pa njegove note, aroma, celo barva ne bodo prišle do izraza.
Bela vina postrežemo pri temperaturi od 8 do 12 °C, pri čemer lažje sorte, kot sta laški rizling in malvazija, postrežemo pri 8 do 10 °C, bogatejša oziroma bolj strukturna bela vina, kot so chardonnay, sauvignon ali barikirana bela vina, pa pri 10 do 12 °C.
Rdeče sorte ponudimo pri temperaturi od 14 do 16 °C, če pa smo še natančnejši, morajo lažja rdeča vina, kot je recimo cviček, imeti 10 °C. Srednje težke sorte, kot je modra frankinja, naj imajo od 12 do 14 °C, polna, bogata rdeča vina, kot so merlot, barikiran cabernet ali syrah, pa posrežemo s temperaturo od 15 do celo 18 °C.
Sladka vina ohladimo na 6 do 8 °C, splošno pravilo za penine pa je, da preproste postrežemo ohlajene na 6 °C, težje penine in šampanjce pa 10 °C.

Pravilna postrežba rdečega vina

 Najbrž ste koga že slišali reči, da se rdeče vino postreže pri sobni temperaturi. Če pa ste to tudi poskusili, ste najbrž koga že kdaj prejeli komentar, da je vino, ki ste ga nalili, res malce pretoplo.
To ni nobeno presenečenje – da se rdeče vino streže pri sobni temperaturi, je mit iz preteklosti, ko je za sobno veljala temperatura v kleteh starih hiš.
Sicer pa lahko upoštevate splošne smernice: belo vino vzamemo iz hladilnika 20 minut pred postrežbo, rdeče pa 20 minut pred postrežbo s sobne temperature postavimo v hladilnik. Če vino strežemo poleti, je lahko malce hladnejše, saj se pri zunanji vročini hitro segreje. 

Pogosta vprašanja

Kako postrežemo vino ob hrani?

Pri postrežbi vina ob hrani upoštevajte 6 preprostih pravil in tako boste vedno zagotovili popolno kombinacijo za vsak okus. 
  • 1. pravilo: Vino mora biti bolj kislo od hrane.
  • 2. pravilo: Vino mora biti slajše od hrane.
  • 3. pravilo: Grenko vino je primerno za jedi z veliko maščob.
  • 4. pravilo: Vino se mora ujemati z omakami (ne pa mesom).
  • 5. pravilo: Belo vino je najboljše postreči k lažjim jedem.
  • 6. pravilo: Rdeče vino je najboljše postreči k močnejšim jedem.

Kakšne kozarce uporabimo za vino?

Za sveža bela vina se uporablja kozarec tulipanaste oblike, ki omogoča hitro sproščanje vonjav in zaznavanje sadnosti, svežine.
Za zrelejša bela vina so boljša izbira kozarci, ki so prav tako tulipanaste oblike, so pa bolj odprti in večji. Takšna vina namreč vsebujejo težje arome, ki potrebujejo večjo prostornino, da se ob vrtenju kozarca sprostijo.
Rdeče vino se toči v širše kozarce z večjimi odprtinami, da lahko v njih natočena pijača zadiha, kot pravijo strokovnjaki. Arome se tako hitreje razvijajo, okus vina pa postane še bogatejši. Kozarci za rdeče vino imajo širši sredinski del, večji in daljši pecelj ter širšo odprtino, ki ustvari bogatejšo aromo.