Vinski slovar

A
B
C
Č
D
E
F
G
H
I
J
K
L
M
N
O
P
R
S
Š
T
U
V
Z
Ž
A
Alkoholna stopnja
Antociani
Alkoholizirano vino
Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija
Amfora
B
Bâtonnage
Bouquet ali cvetica
Bistrenje vina
Biološki ali mlečnokislinski razkis
Blending
Barrique ali barik
Botrytis Cinerea
Belo vino
C
Cvetne arome
Cuvée ali zvrst
Č
D
Droži
Degoržiranje
Dekantiranje
E
Elegantno vino
F
Filtracija
G
H
Harmonično vino
Hrastove arome ali arome po lesu
I
J
Jagodni izbor
K
Kompleksno vino
Klobuk
Karbonska maceracija
Kvasovke
Karafa
L
Ledeno vino
Letniška penina ali Millésime
M
Magnum
Mikrooksigenacija
Maceracija
Mirno vino
Mošt
N
Napaka vina
O
Oranžno vino
Oksidacija
P
Pretok
Pookus
PGO
Prešanec
Predikati
R
Rdeče vino
Ravnovesje
Reducirajoči sladkorji
Rosé
Remuage ali ridlanje
S
Suhi jagodni izbor
Samotok
Sveže vino
Sekundarna fermentacija
Sladilni ali ekspedicijski liker
Senzorične lastnosti
Sortno vino
Struktura vina
Solzice
Š
T
Tankovska ali charmat metoda
Tanini
Telo
Terroir
Tipizacija
U
Uravnoteženost
V
Vinifikacija ali pridelava grozdja
Vrelni liker
Vonj po zamašku
Z
ZOP (zaščitena označba porekla)
Zorenje na drožeh
Zvrst
Zorenje
Zaprto vino
Ž

Razlaga besed

Za vas smo skrbno pripravili razlago najpogostejših besed v vinskem svetu. Izberite besedo na levi za razlago.

Alkoholna stopnja

Alkoholna stopnja nam pove, koliko g/l alkohola vsebuje vino. Najpomembnejši alkohol v vinu je etanol. Vinu daje stabilnost, deluje kot topilo in zagotavlja senzorične lastnosti.

Antociani

Pigmenti, ki jih najdemo v jagodni kožici rdečega grozdja in vplivajo na barvo vina. Dalj časa kot je grozdni sok v stiku z jagodno kožico, več antocianov preide v grozdni sok in močneje bo obarvano vino.

Alkoholizirano vino

Fermentacijo mošta se prekine z dodatkom žganja (najpogosteje z vinjakom), s tem pa se dvigne alkoholna stopnja. Najbolj znani primeri alkoholiziranega vina so porto, vermut, madeira, šeri in marsala.

Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija

Proces, pri katerem kvasovke spremenijo sladkor v alkohol (etanol) in druge stranske produkte.

Amfora

Posebne velike posode, vkopane v zemljo, v katerih poteka fermentacija in zorenje vina.

Bâtonnage

Francoski izraz za mešanje droži. Medtem ko vino zori na drožeh, je treba droži (odmrle kvasne celice) premešati. S tem vnesemo manjšo količino kisika in preprečimo, da bi prišlo do reduktivnega stanja (vonj po žveplu).

Bouquet ali cvetica

Izraz, ki označuje tercialne arome vina. Med tehnološkim postopkom se razvijejo nove arome, ki predstavljajo pomembno merilo pri ocenjevanju vina.

Bistrenje vina

Postopek, s katerim iz vina odstranimo netopne delce. Po alkoholni fermentaciji se začne mlado vino bistriti, proces pa lahko pospešimo z dodatkom čistilnih sredstev, ki nase vežejo motne delce in pospešijo njihovo usedanje na dno posode.

Biološki ali mlečnokislinski razkis

Encimska pretvorba, ki se po navadi zgodi vzporedno ali po zaključku alkoholne fermentacije. Pri tem postopku se vinska kislina spremeni v mlečno kislino, ki deluje manj agresivno in manj kislo.

Blending

Postopek, s katerim z mešanjem različnih vrst grozdja iz različnih vinogradov in različnih letin dobimo neletniško penino.

Barrique ali barik

Francoski izraz za sod s prostornino 225 litrov. Izdelani so po posebnem postopku z ožiganjem notranjosti in se uporabljajo za alkoholno fermentacijo ter zorenje vina.

Botrytis Cinerea

Plesen, ki okuži grozdje in zmanjša vsebnost vode v grozdni jagodi, poveča koncentracijo sladkorjev in zmanjša koncentracijo vinske kisline. Vina, okužena z omenjeno plesnijo imajo višjo vsebnost alkohola ter polnejši, slajši okus.

Belo vino

Vino, pridelano iz belih sort grozdja.

Cvetne arome

Arome po suhem in svežem cvetu.

Cuvée ali zvrst

Francoski izraz, ki se uporablja tako za mirna kot za peneča vina ter pomeni, da je vino pridelano iz različnih sort grozdja.

Droži

Delci, ki se usedejo na dno posode med alkoholnim vrenjem ali po njem. Sestavljene so iz rastlinskega materiala, vinskega kamna, neaktivnih odmrlih kvasnih celic in delcev nezreagiranih čistilnih sredstev.

Degoržiranje

Postopek, s katerim se pri tradicionalni metodi proizvodnje penečih vin po končani drugi fermentaciji odstrani usedlina (ostanek kvasovk).

Dekantiranje

Tehnika, s katero prenesemo vino iz steklenice v drugo posodo. Pri tem pride do prezračevanja vina, vino se odpre in ponudi pestrejšo paleto vonjev. Pri starejših letnikih pa poleg povečanja arome vpliva tudi na ločitev vina in usedline.

Elegantno vino

Harmonično vino z uravnoteženimi karakteristikami, lahko in s prijetnimi aromami.

Filtracija

Postopek, pri katerem ločimo tekočino od usedline, pri tem pa dobimo bistro in stabilno vino.

Harmonično vino

Vino, pri katerem so sestavine vina v pravem razmerju.

Hrastove arome ali arome po lesu

Arome, ki se v vinu razvijejo v času zorenja v hrastovih sodih. Odvisne so od izvora, kakovosti lesa ter časa zorenja. Več se jih pridobi iz novih barik sodčkov, manj pa iz starih.

Jagodni izbor

Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz prezrelih jagod.

Kompleksno vino

Subjektiven izraz, ki se uporablja za vino, ki ima široko paleto vonjev, odtenkov in okusov.

Klobuk

Ostanek jagodnih kožic, pešk in pecljev, ki se dvignejo na vrh posode. Klobuk je treba potapljati in tako ohranjati stik med klobukom in moštom.

Karbonska maceracija

Maceracija, ki poteka v atmosferi ogljikovega dioksida in omogoča hitro pridelavo rdečih vin. Vina, pridelana s karbonsko maceracijo, pridejo na trg hitreje in imajo močno poudarjeno sadno aromo.

Kvasovke

Enocelični mikroorganizmi, ki sladkor pretvorijo v alkohol (etanol) in ogljikov dioksid. Najpogostejša vrsta kvasovke, ki se uporablja v vinarstvu, je Saccharomyces cerevisia.

Karafa

Posoda za dekantiranje.

Ledeno vino

Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz grozdja, ki je bilo pred trgatvijo nekaj časa podvrženo nizkim temperaturam.

Letniška penina ali Millésime

Penina, ki je pridelana iz osnovnega vina enega letnika.

Magnum

Izraz za steklenico volumna 1,5 litra.

Mikrooksigenacija

Postopek, pri katerem se dodaja kontrolirana koncentracija kisika v vino. Kisik pospeši zorenje vina in stabilizacijo barve ter zmanjša grenkobo in trpkost taninov.

Maceracija

Razpad trdnih delov grozdja v drozgi po pecljanju in drozganju. Grozdje se poškoduje, encimi začnejo delovati, poveča se topnost sestavin v kožici, grozdni sredici in peškah. Posledica daljše maceracije je večja vsebnost okusa, arome in taninov.

Mirno vino

V kategorijo mirnih vin spadajo vina, ki imajo pri 20° C zračni tlak pod 105 Pa.

Mošt

Mošt je tekoč pridelek, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je najmanj 1 % in največ 3/5 skupnega alkohola.

Napaka vina

Med procesom vinifikacije in med zorenjem lahko pride do sprememb v vinu. Te spremembe lahko zaznamo kot spremembe videza, vonja in okusa.

Oranžno vino

Vino, pridelano iz belega grozdja, z daljšo, večmesečno maceracijo.

Oksidacija

Proces, ki se zgodi, kadar je vino izpostavljeno kisiku. Takrat se zgodi reakcija, ki alkohol spremeni v acetaldehid, ki negativno vpliva na aromo. Oksidaciji se lahko izognemo z uporabo inertnih plinov, žveplanjem in kontroliranimi pretoki.

Pretok

Postopek pretakanja vina iz enega tanka/soda v drugega, pri čemer se odstrani usedlina.

Pookus

Eden izmed najpomembnejših pokazateljev kakovosti vina. Predstavlja čas, ko okus po okušanju vina ostane v ustih.

PGO

Deželno vino s priznano geografsko oznako.

Prešanec

Med stiskanjem grozdja dobimo več različnih kakovostnih razredov mošta. Najvišje kakovosti je samotok, sledi mu prvi prešanec, ki ga dobimo s stiskanjem odcejenih tropin.

Predikati

Za predikatna vina ali predikate grozdje ostane še dolgo časa po svoji fiziološki zrelosti na trti. Tako se zmanjša vsebnost vode in poveča vsebnost sladkorjev v grozdnih jagodah. Med predikate prištevamo jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino.

Rdeče vino

Vino, pridelano iz rdečih sort grozdja.

Ravnovesje

Pravilno razmerje med kislinami, tanini, sladkorji, alkoholom in drugimi elementi v vinu.

Reducirajoči sladkorji

Nefermentiran sladkor, ki ostane v končnem vinu.

Rosé

Vino, pridelano iz rdečih sort grozdja po tehnologiji pridelave belih vin.

Remuage ali ridlanje

Pred degoržiranjem je treba usedlino spraviti v vrat steklenice. To naredimo z nagibanjem in premikanjem steklenic v posebnih stojalih, kjer so steklenice obrnjene z vratom navzdol.

Suhi jagodni izbor

Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz izbranih posušenih jagod.

Samotok

Samotok je mošt, ki odteče iz posode samodejno, po načelu gravitacije ali dinamično z odcejevalniki.

Sveže vino

Izraz, s katerim opišemo mlado vino z živahnim, svežim in čistim karakterjem.

Sekundarna fermentacija

Izraz se uporablja tako pri proizvodnji mirnih vin kot penečih vin. Pri mirnih vinih se izraz uporablja v povezavi z mlečnokislinsko fermentacijo, pri penečih vinih pa je to druga fermentacija ali refermentacija.

Sladilni ali ekspedicijski liker

Liker, ki je skrivnost vsakega peninarja. V osnovi je to mešanica vina, penine in sladkorja, ki se ga doda po degoržiranju. Dodatek sladilnega likerja oblikuje končni okus in koncentracijo sladkorjev.

Senzorične lastnosti

Tiste lastnosti živil, ki jih človek zaznava s svojimi petimi osnovnimi čuti: z vidom, vohom, okusom, tipom in sluhom. Poleg petih osnovnih čutov vplivajo na rezultat senzoričnega vrednotenja še številni drugi čuti oz. stanja.

Sortno vino

Vino, v katerem je določena sorta zastopana v prevladujočem deležu (najmanj 85 %).

Struktura vina

Izraz, s katerim opišemo razmerje med alkoholom, kislinami, sladkorjem in tanini.

Solzice

Viskozne kapljice, ki so vidne v kozarcu in so posledica vsebnosti alkohola in glicerola.

Tankovska ali charmat metoda

Metoda pridelave penečih vin, pri kateri druga fermentacija poteka v visokotlačni posodi. V primerjavi s klasično metodo je charmat ali tankovska metoda hitrejša in cenejša. Mehurčkov je manj, imajo večji premer in so bolj grobi ter manj elegantni.

Tanini

Skupina kemičnih spojin, ki preidejo v vino iz jagodnih kožic, pešk, pecljev in hrastovih sodov. Koncentracija taninov je ključnega pomena pri pridelavi polnih rdečih vin, primernih za daljše zorenje.

Telo

Telo vina lahko opišemo s tremi kategorijami: lahko, srednje polno in polno. K polnosti prispevajo vsebnost alkohola, tanini in koncentracija sadnih okusov, sladkorja in glicerola. Vino, ki ima več telesa, ima več ekstrakta in deluje bolj polno.

Terroir

Izraz, s katerim opišemo vse dejavnike, ki vplivajo na vino, pridelano na določenem območju.

Tipizacija

Izraz, ki nam pove, kako dobro vino izraža značilnosti sorte grozdja, iz katerega je bilo predelano.

Uravnoteženost

Vino je uravnoteženo, kadar so alkoholna stopnja, kislost, ostanek nepovretega sladkorja, tanini in sadnost vina v harmoničnem razmerju.

Vinifikacija ali pridelava grozdja

Opisuje vse postopke od trgatve do stekleničenja.

Vrelni liker

Liker, ki se ga doda vinu in spodbudi sekundarno alkoholno fermentacijo. Vsebuje osnovno vino, saharozo, kvasovke in dodatek hranil za kvasovke.

Vonj po zamašku

Izraz za napako vina, s katero opišemo vonj po plesnivem oziroma zatohlem.

ZOP (zaščitena označba porekla)

Kratica nam pove, v katerem vinorodnem okolišu je bilo vino pridelano. V to kategorijo spada kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom in priznano tradicionalno poimenovanje (PTP).

Zorenje na drožeh

Po končani fermentaciji vino še nekaj časa leži na kvasovkah (drožeh), običajno 2 do 8 mesecev. V tem času pridobi vino kompleksnejšo aromo, bolj poudarjeno telo ter harmoničnost.

Zvrst

Vino pridelano iz več vrst grozdja.

Zorenje

Poznamo dve fazi zorenja vina: zorenje na drožeh in zorenje v steklenicah (staranje). Na splošno pa zorenje predstavlja čas, ko vino pridobiva na kakovosti. V tem času pride do izgube svežine, sadnosti in sortnosti.

Zaprto vino

Vino, ki potrebuje nekaj časa, da razvije aromo.

Razlaga besed

Za vas smo skrbno pripravili razlago najpogostejših besed v vinskem svetu. Izberite besedo na levi za razlago.

Alkoholna stopnja

Alkoholna stopnja nam pove, koliko g/l alkohola vsebuje vino. Najpomembnejši alkohol v vinu je etanol. Vinu daje stabilnost, deluje kot topilo in zagotavlja senzorične lastnosti.

Antociani

Pigmenti, ki jih najdemo v jagodni kožici rdečega grozdja in vplivajo na barvo vina. Dalj časa kot je grozdni sok v stiku z jagodno kožico, več antocianov preide v grozdni sok in močneje bo obarvano vino.

Alkoholizirano vino

Fermentacijo mošta se prekine z dodatkom žganja (najpogosteje z vinjakom), s tem pa se dvigne alkoholna stopnja. Najbolj znani primeri alkoholiziranega vina so porto, vermut, madeira, šeri in marsala.

Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija

Proces, pri katerem kvasovke spremenijo sladkor v alkohol (etanol) in druge stranske produkte.

Amfora

Posebne velike posode, vkopane v zemljo, v katerih poteka fermentacija in zorenje vina.

Bâtonnage

Francoski izraz za mešanje droži. Medtem ko vino zori na drožeh, je treba droži (odmrle kvasne celice) premešati. S tem vnesemo manjšo količino kisika in preprečimo, da bi prišlo do reduktivnega stanja (vonj po žveplu).

Bouquet ali cvetica

Izraz, ki označuje tercialne arome vina. Med tehnološkim postopkom se razvijejo nove arome, ki predstavljajo pomembno merilo pri ocenjevanju vina.

Bistrenje vina

Postopek, s katerim iz vina odstranimo netopne delce. Po alkoholni fermentaciji se začne mlado vino bistriti, proces pa lahko pospešimo z dodatkom čistilnih sredstev, ki nase vežejo motne delce in pospešijo njihovo usedanje na dno posode.

Biološki ali mlečnokislinski razkis

Encimska pretvorba, ki se po navadi zgodi vzporedno ali po zaključku alkoholne fermentacije. Pri tem postopku se vinska kislina spremeni v mlečno kislino, ki deluje manj agresivno in manj kislo.

Blending

Postopek, s katerim z mešanjem različnih vrst grozdja iz različnih vinogradov in različnih letin dobimo neletniško penino.

Barrique ali barik

Francoski izraz za sod s prostornino 225 litrov. Izdelani so po posebnem postopku z ožiganjem notranjosti in se uporabljajo za alkoholno fermentacijo ter zorenje vina.

Botrytis Cinerea

Plesen, ki okuži grozdje in zmanjša vsebnost vode v grozdni jagodi, poveča koncentracijo sladkorjev in zmanjša koncentracijo vinske kisline. Vina, okužena z omenjeno plesnijo imajo višjo vsebnost alkohola ter polnejši, slajši okus.

Belo vino

Vino, pridelano iz belih sort grozdja.

Cvetne arome

Arome po suhem in svežem cvetu.

Cuvée ali zvrst

Francoski izraz, ki se uporablja tako za mirna kot za peneča vina ter pomeni, da je vino pridelano iz različnih sort grozdja.

Droži

Delci, ki se usedejo na dno posode med alkoholnim vrenjem ali po njem. Sestavljene so iz rastlinskega materiala, vinskega kamna, neaktivnih odmrlih kvasnih celic in delcev nezreagiranih čistilnih sredstev.

Degoržiranje

Postopek, s katerim se pri tradicionalni metodi proizvodnje penečih vin po končani drugi fermentaciji odstrani usedlina (ostanek kvasovk).

Dekantiranje

Tehnika, s katero prenesemo vino iz steklenice v drugo posodo. Pri tem pride do prezračevanja vina, vino se odpre in ponudi pestrejšo paleto vonjev. Pri starejših letnikih pa poleg povečanja arome vpliva tudi na ločitev vina in usedline.

Elegantno vino

Harmonično vino z uravnoteženimi karakteristikami, lahko in s prijetnimi aromami.

Filtracija

Postopek, pri katerem ločimo tekočino od usedline, pri tem pa dobimo bistro in stabilno vino.

Harmonično vino

Vino, pri katerem so sestavine vina v pravem razmerju.

Hrastove arome ali arome po lesu

Arome, ki se v vinu razvijejo v času zorenja v hrastovih sodih. Odvisne so od izvora, kakovosti lesa ter časa zorenja. Več se jih pridobi iz novih barik sodčkov, manj pa iz starih.

Jagodni izbor

Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz prezrelih jagod.

Kompleksno vino

Subjektiven izraz, ki se uporablja za vino, ki ima široko paleto vonjev, odtenkov in okusov.

Klobuk

Ostanek jagodnih kožic, pešk in pecljev, ki se dvignejo na vrh posode. Klobuk je treba potapljati in tako ohranjati stik med klobukom in moštom.

Karbonska maceracija

Maceracija, ki poteka v atmosferi ogljikovega dioksida in omogoča hitro pridelavo rdečih vin. Vina, pridelana s karbonsko maceracijo, pridejo na trg hitreje in imajo močno poudarjeno sadno aromo.

Kvasovke

Enocelični mikroorganizmi, ki sladkor pretvorijo v alkohol (etanol) in ogljikov dioksid. Najpogostejša vrsta kvasovke, ki se uporablja v vinarstvu, je Saccharomyces cerevisia.

Karafa

Posoda za dekantiranje.

Ledeno vino

Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz grozdja, ki je bilo pred trgatvijo nekaj časa podvrženo nizkim temperaturam.

Letniška penina ali Millésime

Penina, ki je pridelana iz osnovnega vina enega letnika.

Magnum

Izraz za steklenico volumna 1,5 litra.

Mikrooksigenacija

Postopek, pri katerem se dodaja kontrolirana koncentracija kisika v vino. Kisik pospeši zorenje vina in stabilizacijo barve ter zmanjša grenkobo in trpkost taninov.

Maceracija

Razpad trdnih delov grozdja v drozgi po pecljanju in drozganju. Grozdje se poškoduje, encimi začnejo delovati, poveča se topnost sestavin v kožici, grozdni sredici in peškah. Posledica daljše maceracije je večja vsebnost okusa, arome in taninov.

Mirno vino

V kategorijo mirnih vin spadajo vina, ki imajo pri 20° C zračni tlak pod 105 Pa.

Mošt

Mošt je tekoč pridelek, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je najmanj 1 % in največ 3/5 skupnega alkohola.

Napaka vina

Med procesom vinifikacije in med zorenjem lahko pride do sprememb v vinu. Te spremembe lahko zaznamo kot spremembe videza, vonja in okusa.

Oranžno vino

Vino, pridelano iz belega grozdja, z daljšo, večmesečno maceracijo.

Oksidacija

Proces, ki se zgodi, kadar je vino izpostavljeno kisiku. Takrat se zgodi reakcija, ki alkohol spremeni v acetaldehid, ki negativno vpliva na aromo. Oksidaciji se lahko izognemo z uporabo inertnih plinov, žveplanjem in kontroliranimi pretoki.

Pretok

Postopek pretakanja vina iz enega tanka/soda v drugega, pri čemer se odstrani usedlina.

Pookus

Eden izmed najpomembnejših pokazateljev kakovosti vina. Predstavlja čas, ko okus po okušanju vina ostane v ustih.

PGO

Deželno vino s priznano geografsko oznako.

Prešanec

Med stiskanjem grozdja dobimo več različnih kakovostnih razredov mošta. Najvišje kakovosti je samotok, sledi mu prvi prešanec, ki ga dobimo s stiskanjem odcejenih tropin.

Predikati

Za predikatna vina ali predikate grozdje ostane še dolgo časa po svoji fiziološki zrelosti na trti. Tako se zmanjša vsebnost vode in poveča vsebnost sladkorjev v grozdnih jagodah. Med predikate prištevamo jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino.

Rdeče vino

Vino, pridelano iz rdečih sort grozdja.

Ravnovesje

Pravilno razmerje med kislinami, tanini, sladkorji, alkoholom in drugimi elementi v vinu.

Reducirajoči sladkorji

Nefermentiran sladkor, ki ostane v končnem vinu.

Rosé

Vino, pridelano iz rdečih sort grozdja po tehnologiji pridelave belih vin.

Remuage ali ridlanje

Pred degoržiranjem je treba usedlino spraviti v vrat steklenice. To naredimo z nagibanjem in premikanjem steklenic v posebnih stojalih, kjer so steklenice obrnjene z vratom navzdol.

Suhi jagodni izbor

Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz izbranih posušenih jagod.

Samotok

Samotok je mošt, ki odteče iz posode samodejno, po načelu gravitacije ali dinamično z odcejevalniki.

Sveže vino

Izraz, s katerim opišemo mlado vino z živahnim, svežim in čistim karakterjem.

Sekundarna fermentacija

Izraz se uporablja tako pri proizvodnji mirnih vin kot penečih vin. Pri mirnih vinih se izraz uporablja v povezavi z mlečnokislinsko fermentacijo, pri penečih vinih pa je to druga fermentacija ali refermentacija.

Sladilni ali ekspedicijski liker

Liker, ki je skrivnost vsakega peninarja. V osnovi je to mešanica vina, penine in sladkorja, ki se ga doda po degoržiranju. Dodatek sladilnega likerja oblikuje končni okus in koncentracijo sladkorjev.

Senzorične lastnosti

Tiste lastnosti živil, ki jih človek zaznava s svojimi petimi osnovnimi čuti: z vidom, vohom, okusom, tipom in sluhom. Poleg petih osnovnih čutov vplivajo na rezultat senzoričnega vrednotenja še številni drugi čuti oz. stanja.

Sortno vino

Vino, v katerem je določena sorta zastopana v prevladujočem deležu (najmanj 85 %).

Struktura vina

Izraz, s katerim opišemo razmerje med alkoholom, kislinami, sladkorjem in tanini.

Solzice

Viskozne kapljice, ki so vidne v kozarcu in so posledica vsebnosti alkohola in glicerola.

Tankovska ali charmat metoda

Metoda pridelave penečih vin, pri kateri druga fermentacija poteka v visokotlačni posodi. V primerjavi s klasično metodo je charmat ali tankovska metoda hitrejša in cenejša. Mehurčkov je manj, imajo večji premer in so bolj grobi ter manj elegantni.

Tanini

Skupina kemičnih spojin, ki preidejo v vino iz jagodnih kožic, pešk, pecljev in hrastovih sodov. Koncentracija taninov je ključnega pomena pri pridelavi polnih rdečih vin, primernih za daljše zorenje.

Telo

Telo vina lahko opišemo s tremi kategorijami: lahko, srednje polno in polno. K polnosti prispevajo vsebnost alkohola, tanini in koncentracija sadnih okusov, sladkorja in glicerola. Vino, ki ima več telesa, ima več ekstrakta in deluje bolj polno.

Terroir

Izraz, s katerim opišemo vse dejavnike, ki vplivajo na vino, pridelano na določenem območju.

Tipizacija

Izraz, ki nam pove, kako dobro vino izraža značilnosti sorte grozdja, iz katerega je bilo predelano.

Uravnoteženost

Vino je uravnoteženo, kadar so alkoholna stopnja, kislost, ostanek nepovretega sladkorja, tanini in sadnost vina v harmoničnem razmerju.

Vinifikacija ali pridelava grozdja

Opisuje vse postopke od trgatve do stekleničenja.

Vrelni liker

Liker, ki se ga doda vinu in spodbudi sekundarno alkoholno fermentacijo. Vsebuje osnovno vino, saharozo, kvasovke in dodatek hranil za kvasovke.

Vonj po zamašku

Izraz za napako vina, s katero opišemo vonj po plesnivem oziroma zatohlem.

ZOP (zaščitena označba porekla)

Kratica nam pove, v katerem vinorodnem okolišu je bilo vino pridelano. V to kategorijo spada kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom in priznano tradicionalno poimenovanje (PTP).

Zorenje na drožeh

Po končani fermentaciji vino še nekaj časa leži na kvasovkah (drožeh), običajno 2 do 8 mesecev. V tem času pridobi vino kompleksnejšo aromo, bolj poudarjeno telo ter harmoničnost.

Zvrst

Vino pridelano iz več vrst grozdja.

Zorenje

Poznamo dve fazi zorenja vina: zorenje na drožeh in zorenje v steklenicah (staranje). Na splošno pa zorenje predstavlja čas, ko vino pridobiva na kakovosti. V tem času pride do izgube svežine, sadnosti in sortnosti.

Zaprto vino

Vino, ki potrebuje nekaj časa, da razvije aromo.