Arhivsko vino je namenjeno resničnim poznavalcem, ki znajo ceniti njegovo uglajenost in, ki znajo določiti čas kdaj ga bodo pili, s katero hrano in v kakšni družbi.Arhivsko vino je lahko zelo lepo in pozorno darilo.Vsebuje sulfit.
Arhivsko vino je namenjeno resničnim poznavalcem, ki znajo ceniti njegovo uglajenost in, ki znajo določiti čas kdaj ga bodo pili, s katero hrano in v kakšni družbi.Arhivsko vino je lahko zelo lepo in pozorno darilo.Vsebuje sulfit.
Arhivsko vino je namenjeno resničnim poznavalcem, ki znajo ceniti njegovo uglajenost in, ki znajo določiti čas kdaj ga bodo pili, s katero hrano in v kakšni družbi.Arhivsko vino je lahko zelo lepo in pozorno darilo.Vsebuje sulfit.
Vino izrazito jantarne barve z rahlo zelenkastim odtenkom. Raznolika aroma prinaša mešanico suhega sadja (marelice, fige, rozine) in začimb, zaokroženo z aromo medu, karamele in mandljev ter s pridihom dimljenosti. Odtenki arome suhega sadja so ujeti v nekoliko oljnati teksturi in se nadaljujejo v rahlo pikanten pookus. Živahna, a zrela kislost se lepo dopolnjuje z nepovretim sladkorjem in vinu daje prijetno svežino.Kaj se je zgodilo leta 1974?Po odlični trgatvi leta 1971 so to arhivsko vino lahko pridelali šele leta 1974. Kljub temu je vino Šipon – suhi jagodni izbor, letnik 1974, ki ni klasični letnik, izstopalo kot resnično posebno vino.
Arhivsko vino je namenjeno resničnim poznavalcem, ki znajo ceniti njegovo uglajenost in, ki znajo določiti čas kdaj ga bodo pili, s katero hrano in v kakšni družbi.Arhivsko vino je lahko zelo lepo in pozorno darilo.Vsebuje sulfit.
Pozna trgatev.Vino je limonasto rumene barve z rahlo zelenkastim odtenkom. Aroma izraža pridih začimb, cvetja, kutin in jabolk. Suho sadje je mogoče prepoznati tudi v ozadju. Okus je sladek, z zrelo kislostjo, priokusom po suhih figah in marelicah ter začimbah in jabolkih. Pookus je srednje dolg in ga spremlja aroma suhega sadja in začimb.Kaj se je zgodilo leta 1987?To je bil sorazmerno suh letnik. Ustrezna stopnja vlažnosti, ki jo zagotavlja mikroklima v vinogradu (vlažne noči in jutranje meglice), je omogočila želeno rast žlahtne plesni, ki se začne razvijati, ko sladkorna stopnja preseže 70 °Oe. Letnik 1987 dobro kaže, kako pomembna je »zdrava« mikroklima. Na vetru nekoliko posušeno grozdje vsebuje koncentriran sladkor, kisline in ekstrakte. Vina letnika 1987 so se, tako kot vina leto poprej, izkazala kot izjemno kakovostna in s posebnimi značilnostmi. Tudi glede količine in kakovosti je bila trgatev leta 1987 nadpovprečna.Tega leta so v podjetju obrali trte laškega rizlinga 6. januarja, kar je v Sloveniji znano kot »Vino treh kraljev« (Gospodovo razglašenje).
Pozna trgatev.Vino je zlate barve z zelenkastim odtenkom. V aromi je izražena široka paleta arom suhega sadja, začimb, smole, žajblja, jabolk in kutin. Mineralni okus prinaša pridih po zeliščih, žajblju in suhem sadju. Pikanten pookus prinaša aromo suhih fig in z nežnimi tanini.Kaj se je zgodilo leta 1988?Idealne vremenske razmere leta 1988 so pomagale pridelati največje število posebnih vin, toda jagodni izbor in pozna trgatev belega burgundca sta bili resnično nekaj posebnega.
Pozna trgatev.Vino je zlatorumene barve z rahlo zelenkastim odtenkom. Prepoznamo lahko vonj po začimbah in zlasti po suhem sadju. Okus je zrel, z nepovretim sladkorjem in zmerno kislostjo. Prevladujejo začimbe s priokusom po popru in suhem sadju v ozadju. Ta mešanica se ohrani tudi v pookusu.Kaj se je zgodilo leta 1993?Bilo je zares dobro leto z nadpovprečnimi vini. Dejansko se je izkazalo za tretji najboljši letnik v zgodovini nove vinske kleti. Po letnikih 1971 in 1983 se lahko tudi ta letnik pohvali s številnimi predikatnimi vini.
Vino razvaja z intenzivno, globoko barvo. Eleganten nos ima cvetlične note, v okusu pa je zelo saden in aromatičen z natančnimi in plemenitimi tanini. Zaključek je eleganten in mogočen.Trgatev se je začela z merlotom 12. septembra, nato pa se je neprekinjeno nadaljevala s cabernet sauvignonom in petit verdotom do 26. septembra.
Ti zelo veliki terroirji imajo boljšo odpornost kot drugi na dež, sušo in bolezni, včasih pa celo na nedoslednost človeka. Leto 2011 temu pravilu ni ušlo: v prvem vinu najdemo 38 % letine, kar je enak delež kot lani. Seveda vedno v veliki meri prevladuje tudi cabernet sauvignon s 86 % mešanice. Letos je nenavadno močna, živahna in na srečo uravnotežena z veliko gladkosti. Nato sledijo Merlot (10 %), Petit Verdot (2 %) in Cabernet Franc (2 %). Château Margaux 2012 je najbolj koncentrirano vino, kar smo jih kdaj pridelali. Pa vendar komaj opazimo njene tanine …
Vino ob katerem vam bo zaigralo srce.Nežen vonj po rdečem sadju in notami kakavovega masla.Svaža kislost poživi okus sadja. Fini tanini z žametnim oprijemom. Uravnotežen in obstojen zaključek.
Bordeauxsko najbolj intenzivno koncentrirano rdeče vino bogatega in edinstvenega okusa.Neverjetna moč, globina in bogastvo, hkrati pa izjemno ravnovesje s prodornimi aromami zrele murve, črnega ribeza in sadja ter pikantnega vanilijevega hrasta, ki ga ločijo od vseh najboljših vin Bordeauxa.
Bordeauxsko najbolj intenzivno koncentrirano rdeče vino bogatega in edinstvenega okusa.Neverjetna moč, globina in bogastvo, hkrati pa izjemno ravnovesje s prodornimi aromami zrele murve, črnega ribeza in sadja ter pikantnega vanilijevega hrasta, ki ga ločijo od vseh najboljših vin Bordeauxa.
sestava: 45% cabernet sauvignon, 35% merlot, 12% cabernet franc, 8% petit verdot. Vino zori povprečno dve leti v hrastovih sodih, od katerih je polovica vedno novih.Vino prepriča s svojo kompleksnostjo - intenzivni okusi rdečega jagodičevja z izrazito tanično osnovo in sočno svežino - a na neagresiven, eleganten način. V primernem kozarcu se v stiku z zrakom odpirajo vedno nove plasti zaznav.
sestava: 45% cabernet sauvignon, 35% merlot, 12% cabernet franc, 8% petit verdot. Vino zori povprečno dve leti v hrastovih sodih, od katerih je polovica vedno novih.Vino prepriča s svojo kompleksnostjo - intenzivni okusi rdečega jagodičevja z izrazito tanično osnovo in sočno svežino - a na neagresiven, eleganten način. V primernem kozarcu se v stiku z zrakom odpirajo vedno nove plasti zaznav.
Leto 2015 je bilo izjemno leto za Chateau Pichon Longueville Comtesse Lalande. Mešanica 68 % Cabernet Sauvignona, 29 % Merlota, 2 % Cabernet Franca in 1 % Petit Verdota ima velik potencial in izjemno kompleksnost.Chateau Pichon Longueville Comptesse Lalande iz leta 2015 predstavlja globoko vijolično barvo. Kompleksni in zreli nos izžareva močne note črnega sadja in temne čokolade, ki jim sledijo subtilni pridihi suhega sadja, cedre in tobaka. Velikodušen okus ponuja čudovito intenzivno, zrelo kislino, s pridihi borovnic, hkrati pa nosi neverjetno paleto okusov.
Če bi morali arhivska vina opisati s tremi lastnostmi, bi izbrali: tradicija, vrhunska kakovost in spoštovanje do zgodovine. Ne glede na to, ali iz bogate ponudbe izberete traminec, renski rizling, sauvignon, beli pinot ali ranino, vedno boste izbrali vrhunsko kapljico dragocene dediščine slovenskega vinorodnega območja.
In če še imate pomisleke glede izbire arhivskega vina, nikar ne pozabite: kompliment, da se nekdo stara kot vino, se ni uveljavil kar tako.
Ljutomerčan kot glavni predstavnik slovenskih arhivskih vin
Traminec kot edini predstavnik z oznako polsladko in alkoholno stopnjo 11,5 % spada v zlato generacijo 1960. Polsuhi renski rizling je zrelo belo vino trgatve 1969. Sauvignon, polsuho zrelo belo vino, ki ima najnižjo stopnjo alkohola v ponudbi (11 %), je najstarejše arhivsko vino v ponudbi, Ranina (pozna trgatev) z enako alkoholno stopnjo pa najmlajše (letnik 1983). Beli pinot sorte beli cuvée je plod trgatve leta 1970 in ima zlato alkoholno stopnjo, 11,5 %.
Vsa arhivska vina izvirajo z vinorodnega območja Štajerske in prav vsa krasijo prestiž, tradicija ter posebnost aromatike in videza, značilni samo za arhivska vina.
Arhivska vina – vina za resnično posebne priložnosti
Ko pokušamo arhivsko vino (in si ga navsezadnje tudi ogledujemo), moramo pri tem upoštevati njegovo posebnost: barva se pri arhivskem vinu skozi leta ves čas spreminja, zaradi česar nekatera vina pridobijo čudovite rustikalne odtenke zlate, včasih tudi tone starega zlata ali jantarja. Zaradi staranja se včasih popolnoma spremeni celo njihova aromatika.
In kar je najpomembnejše: po besedah strokovnjakov začne vino šele po določenem času razvijati določene aromatične note, zako imenovane terciarne arome, ki jih na začetku (pred staranjem vina) sploh ne moremo zaznati (vonj po tobaku, cigarah, usnju, listju, zemlji ipd.).
Pogosta vprašanja
H kateri hrani se poda arhivsko vino?
Če je nekoč veljalo, da arhivska vina niso najbolj primerna za kombiniranje z izbrano kulinariko, je danes takšno razmišljanje samo še del spomina. Kakovostna arhivska vina se s svojo edinstveno starano aromo še kako izjemno povežejo z izbrano kulinariko, drži pa, da zaradi intenzivnosti svojih not in arom niso primerna za vse jedi in priložnosti. S čim boste vino kombinirali, je odvisno tudi od samih lastnosti vina, pri tem pa ne pozabite upoštevati posebnih arom, ki jih arhivska vina razvijejo zaradi svoje starosti.
Kako postreči arhivsko vino?
Arhivsko vino morate pred strežbo pretočiti v dekanter, pri čemer pazite, da usedlina ostane v steklenici. Predlagamo, da vino pustite stati nekaj ur, da zadiha in se preostala usedlina čim bolj posede. Saj poznate zlato pravilo arhivskega vina, kajne? »Naj se vam nikar ne mudi.«
Neprecenljiva prednost arhivskih vin je tako tudi ta, da nas prisili, da si za njegovo uživanje vzamemo čas – vse od trenutka, ko ga prinesemo iz temne kleti, kjer je počivalo vrsto let, do trenutka, v katerem mu omogočimo, da zadiha, pa vse do zadnjega koraka, ki predstavlja vrhunec pokušnje: ko ga v primernem kozarcu zavrtimo, povohamo in počasi z vznemirjenjem prvič približamo k ustom.
Kje hranimo arhivsko vino?
Posebno vino zahteva posebno shranjevanje. V tem primeru sta najpomembnejši temperatura in vlaga. Optimalna temperatura je med 12 in 15 °C, vlažnost zraka pa ne sme biti manjša od 50 odstotkov, če ne želimo, da se zamaški posušijo.
Če doma nimate primernega prostora, lahko za shranjevanje uporabite vinsko hladilno omaro, če boste izbrali shrambo, pa upoštevajte najpomembnejši pogoj: temperatura se ne sme nenehno spreminjati in naj ne preseže 20 °C. Tudi na svetlobo bodite pozorni in jo čim bolj omejite. Dodatno steklenice hranite v ležečem položaju, da bo zamašek ostal navlažen.
Katere kozarce uporabljamo za arhivsko vino?
Za arhivska vina uporabimo kozarce z največjim volumnom, ki so na vrhu malce zoženi, da se lahko vonjave združijo. Kozarci so navadno v obliki presekanega jabolka.
Kdaj postreči arhivsko vino?
Arhivska vina so vina za posebne priložnosti, ki pa ne nastopijo nujno samo enkrat na nekaj let ali samo nekajkrat v življenju. Ko priložnost zahteva, si dovolite uživati v vsem, s čimer vas lahko razvaja samo arhivsko vino. Za vse ostale priložnosti pa izberite kakovostno tradicionalno belo vino, vse bolj priljubljen rosé ali prav tako posebno macerirano vino. Predvsem pa si za kozarec izbrane kapljice vzemite čas – na zdravje!