Akord je zvrst treh belih sort, pridelajo ga dva do trikrat v desetletju. Sestavljajo ga traminec, rumeni muškat ter lokalna kraljevina. Prvi dve sorti dodata izrazito aromatičen profil, kraljevina prispeva lokalni karakter ter živahno kislino.Vse sorte hkrati trgamo v njihovi popolni zrelosti. Po drozganju sledi mesec dni maceracije. Po 36 mesecev zorenja v hrastovih sodih vino brez filtracije napolnimo v steklenice. Rezultat je izrazito dišeče vino jantarne barve kompleksnih arom z zelo samosvojim karakterjem. Cvetica je raznolika in spominja na dozorelost, suho sadje, suhe fige, med, karamelo s kančkom lesa. Pomislimo, da nas v ustih čaka nekaj sladkega, a vino je popolnoma suho, nekoliko trpkasto, krepkega telesa z dolgim pookusom. Zelo samosvoje vino, ki mu slogovno težko najdemo par.Je intenzivne, bogate zlato rumene barve. Vonj je intenziven ter zrel in na začetku spominja na preslico in gozdno podrast. Čez čas se odpre in iz njega zaveje prijetna sadnost z zrelo melono v ospredju. V ustih ne deluje čisto suho, zaznavni so tanini, kot posledica maceracije treh belih sort. Pookus je dolg in presenetljivo saden. Deluje sveže in zelo mineralno.
Ključ do vina Angel Belo Rezerva je vsakoletna degustacija vin namenjenih liniji Angel. Tista vina, ki na slepi degustaciji dosegajo tisto “nekaj več”, postanejo osnova za končno mešanje v zvrst Angel Belo Rezerva. Slednje vino podpisuje samo izredne letnike.Asortiman vina Angel Belo Rezerva in njegov delež se skozi leta spreminja. Edina konstanta, ki različne letnike združuje, je vitalnost vina Angel Belo Rezerva in njegova visoka eleganca.
Tej, v naši domovini najbolj razširjeni beli sorti, pri Ducalu posvečajo enako mero pozornosti, kot prej opisanima plemenitima. Vina so kompleksna, a jih zahvaljujoč slani mineralnosti in sočnim kislinam, krasi prijetna svežina. Odvisno od letnika, pa lahko začutimo manj ali več botritisa, včasih tudi petrojejske note in pikantnost ali pa zelišča. Od sadja nam brbončice razveseljujejo zrela jabolka, hruške, marelice, včasih pa tudi kaj od tropskega sadja. Pookus je vedno prijeten in dolg.
Vino je globoke jantarne barve, tako rekoč oranžne. Na nosu se na začetku rahlo zadržano prikradejo bogate note suhega sadja, zelišč in začimb, ki pa se kmalu odprejo. V okusu je vino sveže, mineralno in izjemno bogato, s polnim telesom.Gre za odlično harmonično vino, ki preseneča s svojim bogatim okusom in eleganco ter svežino, ki ga dela izjemno pitnega in presenetljivo primernega za spajanje z jedmi. To je vino, o katerem boste slišali še veliko in velikokrat. Osebno vino priporočam vsem, ki ste se kdaj vprašali, kaj je odlično belo vino iz amfore.Vino priporočam kot kombinacijo k dobremu pršutu, suhi salami in morskim jedem, predvsem na žaru. Še posebej pa vino priporočam k testeninam z botargo.
Vino je globlje jantarne barve. Cvetica je intenzivna, diši po borovi smoli, suhih marelicah, zemlji in naribanih jabolkih.Suho vino, slano, nižjih kislin in oljnate teksture. Krepkejše, intenzivnega okusa in še daljšega pookusa. Okus v ustih je zelo pester in vztrajen. Ekstremna malvazija, pridelana na »oranžno«, in to zelo dobro.Izjemno bogato, kompleksno, prefinjeno in elegantno vino, z odličnim potencialom za staranje vsaj 10 let.
Sortni sestav: sivi pinot, chardonnay, sauvignonVinogradi/lega: Oslavje (Italija)Trgatev: ročna, septemberVinifikacija: 3 mesece maceracija na drozgi, potapljanje klobukaZorenje/donegovanje vina: 4 leta v velikih sodih (25 – 35 hl), eno leto v stekleniciO vinu: Zlato-rumene barve z bakrenimi odsevi. Kompleksna cvetica z odločnimi sadnimi notami pojabolku in suhem sadju. Na okusu bogato, širokega telesa, slano, zmerno tanično, elegantno, mineralno,dolgotrajnega odhajanja. V pookusu ponovno zaznamo sadnost, zlasti breskev in marelice.Važno: postreči pri istih temperaturah kot velika rdeča vina. Ne hraniti steklenice v hladilniku!
Vino je globoke jantarne barve. Cvetica je dozorela, diši po vanilji, medu, belem cvetju, rozinah in lesu. Zelo posebna.V ustih je vino suho, krepkega telesa, nižjih kislin, intenzivnega okusa, slano, okusno, usklajeno, krepko in toplo. Slog ima prednost pred sortnostjo. Če ste za kaj glasnejšega, bo tale malvazija ravno pravšnja. Lepo izdelana, v zelo dobri formi.Vino že sedaj izkazuje svojo bogato aromo in eleganco. Z zorjenjem v steklenici pa bo v času samo še pridobivalo na mehkobi in eleganci. Zato ga lahko, primerno hranjenega, pustimo starati tudi do petnajst let.
Zlata z bakrenastimi odtenki.Sadno, zaznave vonja vinogradniških breskev, melona, grenivka.V ustih deluje toplo in mehko, rahlo slano, izjemno harmonično, s prijetno kislinsko noto, ki uravnoveša sorazmerno visoko alkoholno stopnjo.
Naš beli kralj je, odvisno od letnika, na nosu malo bolj zeliščen ali pa saden, vedno pa je prisotna za to sorto značilna petrolejska nota, a v nežni obliki. Telo je običajno veliko, a lepo uravnoteženo s sočnimi kislinami in mineralnostjo. Od sadja običajno začutimo zrelo ali celo suho marelico, pogosto tudi jabolko in hruško. Vedno je prisotna slana mineralnost, ki tudi zelo toplim letnikom, skupaj s kislinami daje neverjetno svežino in zelo dolg pookus.
Barva je srednje globoka jantarna z lepim leskom. Cvetica je sicer dozorela, hkrati pa ponudi mladostne cvetne zaznave, sočne in suhe marelice, malce karamele ter dima. Zelo vabljivo. V ustih je vino suho, srednjega telesa, kisline so višje, pri tej sorti, vsaj v Brdih, so redko tako visoke in živahne, zaznamo simpatično trpkost. Vino v ustih odlikujejo prefinjenost, večslojnost in pestrost okusa. Dolgo, vztrajno, odlično. To je novo uradno ime za »Furlanski tokaj«, ki je poleg Rebule in Malvazije na naši kmetiji vedno predstavljal enega od stebrov vinogradništva. Naši najstarejši ohranjeni vinogradi iz leta 1947 so zasajeni s to sorto, katere cepiči so bili leta 1946 izbrani na podlagi masovne selekcije. To prakticiramo še naprej pri zasaditvi novih vinogradov, saj hočemo ohraniti unikatni karakter našega vina iz te sorte. Po trgatvi je bil mošt skupaj s jagodami maceriran 4 dni (brez kontrole temperature, brez dodanih kvasovk), s čimer je iz grozdnih jagod pridobil čim več naravnih snovi, katera bodočemu vinu zagotovijo velikonaravno stabilnost. Posledica tega je tudi intenzivna rumena barva z rahlimi odtenki zelene ter rahlo motnostjo in možnostjo usedline, ker naših vin ne filtriramo. Med dvoletnim zorenjem v velikih hrastovih sodih je vino opravilo tudi mlečni razkis. V kleti vinu ne spreminjamo karakterja, kar pomeni, da ga ne filtriramo, čistimo, ne uporabljamo nobenih enoloških sredstev in postopkov, razen pretokov in majhne količine žvepla (katero tudi navedemo na etiketi).
Če je renski rizling kralj, potem je šipon cesar belih vin. Gre za staro sorto, ki je značilna predvsem za področje avstro-ogrske in je bila zelo cenjena že v Napoleonovih časih. Danes jo v največji meri najdemo na Madžarskem, nekaj manj pa v Sloveniji in Avstriji. Šipon iz Ducalove vinske kleti je na nosu mineralen, začutimo suho sadnje in rahlo petrolejsko oksidativnost. V ustih kraljuje suho in tropsko sadje, predvsem mango. Veliko telo uravnovesijo sočne kisline in mineralnost. Pookus je neverjeten, tako po dolžini kot aromah.
Šest dnevna maceracija vina. Vino je leto dni v hrastovih in akacijevih sodih na sedimentih, nato sledi še leto dni zorenje samo čistega vina v sodčkih.Značilne rdečkaste barve. Bogato, sadno in sveže, nekoliko pikantno. Cvetica je dozorela, balzamična, diši po maslu in suhih začimbah.
Vino je kristalno, barva je slamnato rumena z bakrenimi odtenki. Na nosu je predvsem sadno z notami zelenega jabolka, a tudi z malce cvetličnih vonjev. V ustih se sadnost ponovi, izpostavi pa se mineralnost, ki obvladuje tudi dolg in svež pookus. Ujelo se bo s strukturnimi testeninskimi jedmi polnejšega okusa, pa tudi z zelenjavnimi jedmi.
Bledo rumene barve z zelenimi podtoni. Nos je izjemno kompleksen; prevladuje vonj cvetočega gloga, sledijo sadeži; ananas pasijonka, vinogradniška bela breskev in melona. Vonj prave istrske malvazije. Začutimo lahko tudi sladkoben vonj po vaniliji. V ustih je lepo zaokrožena, srednjega telesa. Prijetno sveža in sadna. V pookusu ostaja okus po mandarinah, melonah, grenivki in limoni s kančkom karamele. Vino je izjemno mineralno.
Vino je intenzivne zlato oranžne, skorajda jantarne barve z bakrenimi odtenki, ki izpričujejo podaljšano maceracijo, vendar vseeno iskrivo. Na nosu izrazito mineralno, po malem že „goudronasto“, z notami začimb, pod katerimi se odpira širok spekter zaznav zrelega sadja. V ustih bogato, kompleksno, živahno, masleno, polno, zrelo, umirjenih taninov in v popolnem sozvočju alkohola in kisline. V dolgem in bogatem pookusu se izčisti zaznava prečiščenega masla (ghee-ja) z vaniljo, pa tudi kostanjevega medu.Vino in hrana: Sivi pinot Amfora Erzetič priporočamo k zmerno začinjenim jedem krepkega okusa, od „običajnega“ prebranca do sarme, k orientalski kuhinji, k jedem z gobami, lazanjam z jajčevci, mesnim pitam, paštetam.
Macerirana ali oranžna vina so dandanes med vini pravi hit – tisto, v čemer se na novo preizkušajo številni in kar na degustacijah pokušajo skorajda vsi (vsaj tisti pogumnejši).
Za priljubljenost in predvsem barvo oranžnih vin je zaslužen postopek maceracije, med katerim se v mošt prenesejo številne sestavine lupin in pecljev, zaradi česar je okus oranžnih vin precej bolj bogat kot pri belem vinu. Oranžna vina pa ob tem vsebujejo tudi tanine, ki jih nekateri pri belih vinih pogrešajo. Kako torej po vsem tem ne bi bila priljubljena?
Kako oranžna vina postanejo oranžna?
Za vse je kriva maceracija ali postopek, ko se rahlo stisnjeni vinski grozdi namakajo v lastni tekočini. Postopek je sicer dobro znan pri rdečih vinih, pri belih pa na svoji priljubljenosti šele pridobiva.
Za navadna bela vina se belo grozdje takoj spreša in s tem loči grozdni sok od lupin in pecljev. Pri oranžnem vinu pa se grozdov ne spreša takoj, temveč se grozde po blagem stiskanju prestavi v primerno posodo, kjer počaka skupaj s kožicami in ostanki pecljev od nekaj dni pa tudi do enega leta. V tem času grozdni sok tudi fermentira, in to obdan s kožicami, peškami in peclji.
Zaradi daljšega stika mošta z jagodnimi kožicami oziroma maceracije se izloči več taninov, barvil in drugih snovi, s katerimi vino pridobi naravno zaščito, hkrati pa se obarva z intenzivno zlatorumeno barvo.
Maceriran sivi pinot, rebula ali laški rizling?
Oranžna, jantarna, macerirana bela vina – poznamo več izrazov, vsa pa pomenijo enako. Oranžna ali macerirana bela vina se pridelujejo iz belih sort, kot so rebula, sivi pinot in laški rizling.
Oranžna vina imajo v povprečju nekoliko več alkohola, pri izbiri pa bodite ob trajanju maceracije (krajša, do 14-dnevna maceracija lahko sortnost še poudari, po zelo dolgih maceracijah v odprtih kadeh pa se lahko sortnost izgubi in pridobijo terciarne arome) pozorni na sorto, iz katere je vino pridelano. Če imate radi sorto sivi pinot, izberite recimo Sivi pinot Ambra, sprva dišeče, skoraj sadno, z nežno mero balzamičnih not, ljubitelji žlahtne kraljevine pa raje posezite po Kraljevina Oranžno vinu z alkoholno stopnjo 14,5 % globlje jantarne barve. Gre za suho, krepko vino prijetnih kislin, pri katerem v ustih prevladuje vanilja, zaznave po lesu in hkrati večja sadnost.
Pogosta vprašanja
H kateri hrani se podajo oranžna vina?
Oranžna vina strokovnjaki pogosto opišejo kot robustna in drzna vina, kar je hkrati razlog, zakaj jih navadno izberejo poznavalci vin s prefinjenim okusom. V njih boste lahko namreč zaznali vse od medenih arom tropskega jagodičja, lešnikov, jabolk, lanenega olja, brina, kislega testa do posušene pomarančne lupinice in številnih drugih arom, ki bodo enkrat prebudile vaše brbončice, spet drugič jih šokirale.
Oranžna vina so predvsem kompleksna vina. Pogosto se dobro podajo jedem ki se sicer bolje ujemajo z belimi vini, vendar zahtevajo polnejše note rdečih vin. Mednje spada močneje začinjena hrana, kot so vzhodnjaške specialitete, fermentirane jedi in kari. Zaradi trpkosti in vsebnosti fenolov so primerna za številne vrste mesa – od govedine do rib.
Kako postreči oranžno vino?
Oranžna vina naj bi se po smernicah sommelierjev postregla nekoliko toplejša kot bela in le malo hladnejša kot rdeča vina. Najprimernejša temperatura za pravilno okušanje je okoli 12 °C (v toplejših dneh jih lahko ohladite tudi na kakšno stopinjo manj).
Ker so oranžna vina precej intenzivna in resnično posebnega okusa (še posebej, če jih pijete prvič), se v vinarskih krogih radi pošalijo, da je dobro, da svoje prvo oranžno vino poskusite, medtem ko sedite.
Je oranžno vino prava izbira za vas?
Če oranžnega vina še niste poskusili in niste prepričani, ali vam bo všeč, naj vam bo pred pokušanjem v pomoč citat vinarja Aleksa Klinca:
»Oranžna vina so za tiste, ki jih niso vajeni, na prvi okus morda malce čudna, težka. Ampak to je tako kot z džezom ali s Pink Floydi, ki ne gredo takoj v uho. Nanje moraš biti pripravljen. Ko pa enkrat padeš noter, ni več poti nazaj.«