Sorte so enake kot pri duetu, trgatev poteka podobno kot pri edijevem izboru z mesec ali dva krajšim sušenjem. Dva, trije tedni maceracije. Bosa rosa ohranja rubinaste barve, ter mnogo primarnih arom. Alkohol je med 12-14%. Precej neobičajen slog vina.Pridelava: tri do štiri krat v desetih letih.Vino globlje granatne barve. Nos spomni na črni ribez, karamelo, zorenje v lesu. Z obilico sladkorja, ter tanini in kislinami ga uravnotežijo in naredijo pitnega.
Cvetica je poudarjena in ponuja čudovit splet sortnih zaznav predikatnega vina. Najdemo tako vrtnice, med, cvetje kot žlahtno plesen, suhe sadeže, rozine. Dišeči Traminec izbor se ujema z azijsko slajšo hrano, zrelimi siri, sladicami in s čokoladnimi sladicami.
Cvetica spominja na vrtnico, klinčke, z dozorevanjem tudi na agrume. Dan ali večer polepša kot samostojno vino, v kulinariki zahteva kuharjevo iznajdljivost in domišljijo, saj njegov značilni vonj in okus hitro prevladata. Lepo se ujema z bolj začinjenimi jedmi in okusi azijske kuhinje, na splošno pa k belemumesu perutnine (puran, raca, piščanec).
Jubilejno vino ob štirideseti obletnici prve steklenice vina v našem vinogradništvu.Nočna trgatev ob bakljah. Vinska posebnost, oljnato tekoča, bogata z ekstratom in kislino, primernim alkoholom in značilno posebno aromo ostaja nepozabno doživetje ob pokušanju tega prestiža.
Letnik 2011 nam je omogočil, da smo nekaj zlatih grozdov istrske malvazije pustili na trtah, da so se počasi sušili. Grozdje smo ročno pobrali konec oktobra. Po krajši maceraciji je sledila alkoholna fermentacija, nato pa nekajmesečno zorenje sladkega vina v sodih iz akacijevega lesa.Vino je zlato rumene barve, barve prezrele malvazije. V ustih je nežna; dobro uravnotežena. Sladkoba preostanka sladkorja se lepo poveže s kislino. Okus po suhih marelicah, svežih breskvah in akacijevem cvetu.Vino in hrana: Malvazija Invasia je dobra spremljevalka sadnih sladic. Priporočamo jo predvsem k različnim sadnim zavitkom, sadnim pitam ter krostatam. Drzna kombinacija: hruške z orehi ter sladko gorgonzolo in Santomas Invasia.Vsebuje sulfit.
Vonj po breskvi, žajblju, medu, limoni in marelici. Okus je sladek s prijetno kislostjo. Njegova vztrajna, občutljiva aroma spominja na sveže stisnjeno grozdje. Vino se ponaša s svetlo, zlato rumeno barvo.
Muškat Ottonel v sebi vabljivo prepleta idealno ravnotežje med sladkostjo in lahkotnostjo, ki ga zagotavlja nižja vsebnost alkohola. Značilna muškatna aroma pa kot pika na i nariše nasmeh na obraz tudi tistih, ki raje posegajo po polsuhih ali suhih vinih.
Aristokrat med sladkimi vini, avtohtona posebnost Goriških Brd. Vino izjemne kompleksnosti, »antično« zlate barve, toplo in mehko, v katerem se harmonično prepletajo občutki sladkosti in ostrine. Vonj spominja poljsko cvetje, bele breskve, zrele fige in akacijev med.Sorta: 100 % Pikolit, avtohtona sorta v Goriških Brdih Fermentacija: 100 % v posodah iz nerjavečega jeklaZorenje: 100 % v posodah iz nerjavečega jeklaPikolit je kot dimanat – občudujemo ga samega. Velja pa poizkusiti ob posebnostih, kot so ostrige, siri s plemenito modor plesnijo in svežimi paštetami iz gosjih jeter. Vsebuje sulfit. Postrežemo ohlajenega na 12-14 °C
Vino iz sušenega grozdja sorte pikolit. Kozarec napolni s kristalno globoko jantarno barvo, intenziven vonj pa je oplemeniten s široko paleto sadnih vonjev. Poln, mineralen okus žlahtnega vina se odlično poda k sadnim in sladkim jedem.Izjemen pikolit prihaja iz posestva Ville Fabiani v Kobdilju, ki je danes zaščiten kulturni spomenik.Vinsko posestvo je posebej prepoznavno po rojstni hiši enega največjih slovenskih arhitektov Maksa Fabianija.
Prevladujejo zlati odtenki. Vonj je zgoščen, diši po žlahtni gnilobi z mineralnostjo renskega rizlinga. Je polnega okusa. Sladko harmonično vino. Izrazit jagodni izbor za ljubitelje renskega rizlinga.
Vino je svetlo rumene barve. Cvetica nam pove da je to vino iz zrelega grozdja rumenega muškata je intenzivna in vabljiva. V ustih je vino slajše, višjih kislin, lepega telesa, muškatni naboj je intenziven in vztrajen. Je darežljiv in sortno prepoznaven. Vino je polnejše z dolgim pookusom, lahko bi rekli odličen rumeni muškat iz Prusove kleti.
Močne sveže muškatne zaznave, note poletnih hrušk, zgodnjih breskev, zelenih marelic. Vino je sladko, sveže, prijetnih kislin. Priporočamo k manj sladkim sladicam (panakota, kuhana hruška). Priljubljeno vino družabnih srečanj, še posebej med ženskami. Namenjeno tudi uživanju samostojno, brez jedi.
Blede limonaste barve, vino ima značilen muškaten vonj, sočen. V ustih sladek z živahno kislino, ki sladkost prijetno razbije. Lahek, oljnat z obilico okusa.
Vino je intenzivno zlato rumene barve. V vonju nas preseneti bogat izbor arom, ki segajo od značilne note muškatnega oreščka do agrumov, bezga ter zelišč. V ustih je vino bogato, sladkobno in sveže z značilno noto melone, ki je odraz deleža momjanskega muškata. Odlično se prilega kot samostojno vino ali k sadnim sladicam (Pavlova torta, breskvino pecivo, jabolčni zavitek s cimetom).
Rumeni muškat je ena najstarejših muškatnih sort. Dokazano je, da so sorto preselili Rimljani iz Male Azije in Egipta.Grozdne jagode so srednje velike in okrogle ter imajo debelo kožico. Je aromatična sorta, s precej ustaljeno, srednje veliko rodnostjo. Sorta ima dolgo vegetacijsko dobo in dozoreva pozno. Vino je polno, bogato z ekstraktom, z nežno kislino, izrazito in ima močno muškatno aromo.
Vino je nežne limonasto rumene barve. Cvetica je poudarjena, mladostna in ponuja pestro, zrelo muškatno cvetico, ki spominja na grozdje, zrele rumene sadeže, limeto, suhe marelice, fige in rozine. V ustih je vino sladko, kisline so višje in lepo uravnavajo sladkobo je srednjega telesa, z intenzivnim karakterjem. Sčasoma se muškatne note naselijo po vseh ustih, kjer vztrajajo v harmoniji z brbončicami. Odličen rumeni muškat izbor, ki prepriča z izjemno sortnostjo, vztrajnostjo in okusnostjo. Priporoča se k sladicam kjer so dodani orehi in drugo tropsko suho sadje ter vanilija.
Intenzivno zlato rumene barve. Vonj je zrel, razvit, cveten, razkošen. Prevladuje tudi nežen muškatni odtenek. Sledi vonj rozin, fig, suhih pomaranč in suhih marelic. Je sladek, prijeten, z dolgim pookusom. Vino je primerno za zorenje, ker ima velik zorilni potencial.
Vino je sijoče rumenkaste barve, kar nakazuje na nekoliko višjo zrelost grozdja, saj je običajno rumeni muškat pridelan po reduktivni tehnologiji in normalni zrelosti grozdja zelo nežne rumenkaste barve z zelenim odtenkom. Nos nas najprej preseneti z lepim prepletom belega cvetja, akacije in jasmina, lepo je izražena limetina skorjica, na koncu pa tudi vonj po turškem medu, rozinah in sadju. Okus je prijeten, s poudarkom na sadnosti, kislina ni preveč izražena, saj je tudi vpliv letnika pustil nekoliko nižje kisline v vseh vinih, sigurno pa je atribut vina sladkoba nepovretega sladkorja, ampak vseeno vino ni osladno, še vedno premore toliko kisline, da je sladkor povezan v harmonijo.
Sortni sestav: 40% Traminec, 40 % Renski rizling, 20% Rumeni muškatPreplet vonjav in okusov daje radodarno vino, ki je v pravem pomenu besede dar sonca. Prepoznavne arome traminca in rumenega muškata obogatijo visoke predikatne note laškega rizlinga. Odlično kot aperitiv, spremljevalec jetrnih paštet, sirov s plesnijo in sladic, pa tudi vino za poobedek.
Vino spremlja intenzivna zlata barva, ki izkazuje njegovo plemenitost. V vonju se srečamo z intenzivnimi aromami kandiranih pomarančnih olupkov, cvetličnega medu, suhih marelic, citrusov in cvetov jasmina. V okusu je zaznati lepo harmonijo med preostankom sladkorja, sadnostjo in bogatostjo tega vina. Vsekakor vino, ki ga v njegovi polnosti in dozoreli sadnosti plemeniti bližina morja.Vino in hrana: To desertno vino se lepo poda k sladicam iz kakija, vanilijevim kremam, skutnim sladicam s pridihom agrumov…
Batič, Steyer, Puklavec Family Wines in PRA-VinO Čurin – Prapotnik, ki izvira iz prleških vinogradov. To so samo nekateri vinogradniki, ki tvorijo bogato ponudbo sladkih vin Hiše dobrih vin. Sladka vina, ki jim številni pravijo tudi smetana med vini, so vina posebnih letnikov, pogojev zorenja in predelave.
Morda ste celo slišali za ime »ženska vina«, ki ga nekateri uporabljajo, ker vina vsebujejo največ nepovretega sladkorja. Slednji je sicer pogosto bolj všeč nežnejšemu spolu, a s pravo izbiro vina, ki se bo podalo sladici ali samostojno zaključilo vrhunsko gurmansko večerjo, boste na svojo stran zagotovo pridobili tudi moške gurmane, ki cenijo zaokroženost okusov in prefinjenost vrhunskih obrokov.
Sladka vina za sladke priložnosti
Sladka oziroma predikatna vina največkrat uživamo kar sama, torej brez spremljave kakršne koli hrane. Tako je njihov okus zares v ospredju in nanj ne vpliva okus hrane ali drugih pijač.
Najpogostejša izbira med sladkimi vini je rumeni muškat, slovenska sorta, za katero je značilna intenzivnejša zlato rumena barva. Paleta tonov muškata je pestra – od pomarančne skorje do suhih marelic, fig, mandljev in sladkih začimb muškatnega oreščka – in se poda k sladicam podobnih okusov.
Sicer pa je ponudba Hiše dobrih vin raznolika tako po sortah (rumeni muškat, traminec, šipon, sladki refošk in še bi lahko naštevali) kot aromah in pridelovalcih (Prus, Simčič Edi, Steyer in drugi). Sladka vina v ponudbi imajo 45 in več gramov sladkorja na liter vina in so nepogrešljiv del vsakega kulinaričnega druženja – obvezna spremljava sladice in pogosto zadnja postrežena kapljica večera.
Kakovostnejša sladka vina so običajno zelo prestižna in cenjena, saj se lahko starajo dolgo in predpostavljajo poseben način obiranja grozdja. Sladka vina lahko vsebujejo nepovreti sladkor, ki je pridobljen na naraven način in ima nizko vsebnost taninov v primerjavi s tradicionalnim vinom.
Pogosta vprašanja
Kdaj izbrati sladko vino in kako ga postreči?
Če želimo sladko vino kombinirati s hrano, ga najpogosteje kombiniramo s sladicami. Vino, ki ga pijemo ob sladici, mora biti vsaj toliko sladko kot hrana, sicer okus sladice nadvlada in na brbončicah ustvari grenak pookus vina. Pravilo je tudi, da sladica ne sme biti slajša od vina!
Sladka vina se pijejo v majhnih kozarčkih na koncu obroka, da vas sladkor v vinu ne bi zasitil, in ne pred začetkom obroka. Včasih se gostitelji odločijo kar za samostojno postrežbo sladkega vina namesto sladice, spet drugič slednjega povežejo s sladico. Sladka vina moramo postreči tudi na primerni temperaturi (10 do 12 °C).
H katerim jedem se najbolje poda sladko vino?
Če se vam kdaj zgodi, da niste prepričani, h kateri sladici ponuditi katero vino, upoštevajte osnovna priporočila. Gibanici se poda traminec, malinam ali jagodam s smetano sladka sadna penina, jabolčni piti sladki renski rizling, bogatim sadnim sladicam muškat ali šeri, čokoladi in staranemu siru s plesnijo pa porto.
Ko izberete pravo sladko vino, pa nikar ne pozabite še na kakovostno kapljico, ki bo prišla na vrsto pred njim. Izbor vin, ki bodo spremljala gurmansko večerjo, je enako pomemben kot izbor njenih jedi. Pobrskajte po bogati ponudbi in uživajte v pestrosti, s katero vas razvaja Hiša dobrih vin – da boste lahko nato še sami enako nesramno dobro razvajali svoje goste.