Kutina je zelo aromatičen in cenjen sadež izbranega okusa. Ker je precej redka, je tudi proizvodnja žganja velik izziv.Žganje s svežo in močno aromo je izjemen izraz naravne kutine, ki osvaja čute že ob prelivanju, izrazito obstojne arome, ki se dolgo zadržuje v nosnicah in nebu. Narejen je iz najslajših zlatih plodov kutin priporočamo pa, da ga srkate rahlo ohlajenega, kot aperitiv.
Črnogorsko grozdno žganje je proizvedeno iz kombinacije dveh avtohtonih sort grozdja, Vranca in Kratošije. Žganje je brezbarvno, z blago razvito aromo, značilno za Vranac in Kratošijo, zaokroženega okusa in zelo pitno.
Črnogorsko grozdno žganje je proizvedeno iz kombinacije dveh avtohtonih sort grozdja, Vranca in Kratošije. Žganje je brezbarvno, z blago razvito aromo, značilno za Vranac in Kratošijo, zaokroženega okusa in zelo pitno.
Med in žganje = medeni liker. Mešanica naravnega žganja in medu je primerna tako za zdravje kot za slavje. V mrazu prijetno ogreje, v dobri družbi pa nasmeje.
- Visokokakovostni materiali za dolgotrajno obstojnost- Divje nabrane rastline iz doline Soče v Sloveniji- Prepoznavni vermut iz reduciranega biodinamičnega grozdja- Obrtniški londonski suhi gin za strukturo in globino- Brez dodanega sladkorja
V naravnem sadnem žganju namočeni zeleni plodovi orehov ter dotki zelišč in malo sladkorja. Prijetno grenak napitek blagodejno deluje na naše splošno počutje.
Po cvetenju hruške na male plodiče vežemo posebne steklenice, ki jih zaščitimo pred premočnim sončnim sevanjem, da se plodič ne pregreje.Ko se plod razvije in dozori ga odtrgamo, nato s posebnimi ščetkamo ročno čistimo ter zalijemo z hruškovim žganjem. Predno je pleterska hruška pripravljena za prodajo, jo je potrebno vsaj 17krat prijeti v roke.
Slivovo žganje je spremljevalec pomembnih življenjskih dogodkov. To vrhunsko slivovo žganje je nastalo iz skrbno izbranih sadovnjakov v Vojvodini. Čista sadna esenca je dozorevala in se starala 3 leta v hrastovih sodih, ter tako razvila razkošni in kompleksni značaj velike pijače.Primerno je predvsem kot odličen aperitiv, postrežen na sobni ali rahlo ohlajeni temepraturi.
Teranino Teuta je liker, narejen iz izbranega vina teran in skrbno izbranih začimb. S svojim bogatim okusom združuje nežno sladkobo in sadno svežino terana, obogateno z aromami cimeta, klinčkov in drugih dišav, ki mu dajejo značilen, topel značaj. Postrežemo ohlajenega kot aperitiv ali digestiv, odlično pa se poda k sladicam iz čokolade, sadja ali samostojen ob prijetnem večernem druženju.
Travarica družine Rossi je tradicionalno istrsko žganje, narejeno iz štirikrat destiliranega žganja tropin istrske malvazije, oplemenitenega z maceracijo 15 mediteranskih aromatičnih zelišč. Starano je 6 mesecev v barrique sodih. Topla rumena barva z zlatim odsevom in fino gostoto. Na nosu spominja na oreh, mandelj, lešnik in žajbelj. V okusu suho, toplo in nekoliko trpko z intenzivnim in dolgim, rahlo grenkim zaključkom.Priporočena temperatura serviranja je 10 – 12 °C.Postrežemo ga ohlajenega in čistega, brez ledu.Odlično se poda sam ali v kombinaciji z ratatouilleom in drugimi kuhanimi ali praženimi zelenjavnimi jedmi.
Domače žganje ali po domače šnops je žgana pijača, ki jo zelo dobro poznamo tudi v Sloveniji, sploh na podeželju. Kuhanje »šnopsa« je bilo pri nas od nekdaj sestavni del tamkajšnjega življenja in eno glavnih opravil. Vrhunec kuhanja žganja nastopi pozno jeseni in pozimi, ko sadje ravno prav dozori in je časa na pretek.
Nekoč so kuhali predvsem sadjevec, pa tudi tepkovec ali jabolčno žganje. Zelo cenjeno je že od nekdaj žganje iz hrušk viljamovk. Marsikje v Pomurju še dandanes izdelujejo domače žganje, zagotovo pa ste že kdaj poskusili tudi kakšen odličen domači borovničevec – ne glede na to, iz katerega dela države prihajate.
Slovenska žganja – vsaka pokrajina ima svoje
Na Krasu in v Istri boste še danes našli domače žganje iz grozdnih tropin, ki lahko vsebuje tudi namočena zdravilna zelišča, kot so komarček, pelin, meta in žajbelj.
Pod Gorjanci si lahko privoščite šilce žganja iz divje češnje, posebnosti med žganji, zaščitenimi z geografsko oznako, pa sta slovenski žganji Kraški brinjevec in Brkinski slivovec.
Omeniti je treba še Pomurce, kjer je žganjekuha najbrž še danes najaktivnejša. Izdelujejo predvsem slivov, jabolčni in hruškov liker ali žganje (iz hrušk viljamovk in tepk), marelično žganje, breskovo, mešano sadno in drugo žganje.
Osnovni predpogoj za kakovostno domače žganje
Dobro žganje lahko pridelate le iz dovolj zrelega in zdravega sadja, v katerem se je razvilo dovolj sladkorja, kislin in arom. To pomeni, da ga ni dobro pobrati prehitro in ne prepozno. Zakaj ne prepozno? Z uporabo plesnivega, nagnitega in poškodovanega sadja se lahko začnejo odvijati degradacijski procesi, ki omogočajo tvorbo ocetne kisline, plesni in gnilobe.
Hruška – kraljica domačega žganja
Med aromatičnimi sortami sadja je kraljica v svetu hruška viljamovka, iz katere pridobivamo vrhunsko žganje. Posebnost se skriva v dominantni muškatni aromi, ki se odpre v vsej svoji prefinjenosti, polnosti, mehkobi in harmoničnosti.
Izkušeni vodja tehnologije pijač, Esad Šabanović, pravi, da so od avtohtonih hrušk za kuhanje žganj najbolj priljubljene tepke, dišečke, belice in še nekatere druge. Če želimo iz teh sort izdelati kakovostno žganje, jih moramo po obiranju obvezno še umediti. S tem posegom omogočimo, da se iz njih odpre in razvije posebna aroma.
Posebno žganje iz skoriša – kaj pa je to?
Medtem ko je za slivovo žganje zelo primerna prekmurska dolga sliva, ki je avtohtona sorta z veliko arome in sladkorja, sta za izdelavo mareličnega žganja primerni aromatični sorti ogrska in madžarska.
Če pa želite poskusiti nekaj res posebnega, poskusite kutinovo žganje ali pa žganje iz avtohtone prekmurske sorte skorš (skoriš), iz katere je mogoče pridobiti eno izmed redkih in vrhunskih žganj s svojstveno odliko. V občini Kobilje obstaja celo najstarejši skoriš, ki je star nad 200 let!
Pogosta vprašanja
Katera je najboljša vrsta hrušk za pridelovanje žganja?
Najboljša vrsta hrušk za pridelavo domačega žganja je viljamovka, saj omogoča največjo vsestranskost uporabe in ima najbolj aromatičen okus.
Kako prepoznamo kakovostno žganje?
Za določanje kakovosti domačega žganja upoštevajte štiri lastnosti:
• Bistrost. Pozitivno: povsem bistro, brez motnosti, čisto in prosojno. Negativno: vidni znaki kalnosti in/ali motnosti.
• Vonj. Pozitivno: značilen vonj po sadežu, omogoča sortno prepoznavnost. Negativno: neznačilen, zatohel, moteč, prikrit vonj.
• Okus. Pozitivno: uglajen, mehak, aromatičen, dobro izražen značilen okus. Negativno: oster, pekoč, grob, kisel in grenak.
• Skladnost. Pozitivno: prijetno razvito, skladno, prefinjeno žganje, vse sestavine so uravnovešene. Negativno: neskladno žganje, ne ustvari občutka polnosti.
