Vinjak z zanimivim imenom kukanjak (ime je dobil po bližnji vasici Kukanje), ki ga lahko po primorsko beremo tudi »kot konjak«, Lemut destilira iz modrega pinota. Da bi skozi leta ohranjal enak okus vinjaka, mu dodaja dva do pet odstotkov destilata, v katerem se je namakalo sušeno grozdje rumenega muškata.
Alkohol: 35 vol.%V naravnem sadnem žganju smo namakali sesekljane zelene plodove orehov ter dodali še nekaj zelišč in malo sladkorja. Prijetno grenak napitek blagodejno deluje na naše splošno počutje.
Badel Antique Pelinkovec je prvi premium pelinkovec, ki je bil lansiran na trg ob 145 obletnici Badel 1862. Je originalen in avtentičen saj je steklenica replika skrbno shranjene steklenice iz leta 1862. Vsaka steklenica ima na spodnji strani edinstveno serijsko številko, sprednja etiketa pa z dizajnom in stilom replicira stil nekdanje steklenice.Je 100% naraven, nežnejši, malo slajši in z drugačnim razmerjem zelišč v katerem ne prevladuje pelin. Proizvodnja poteka ročno, na tradicionalen način.Za popoln užitek priporočamo, da Antique Pelinkovac postrežete dobro ohlajenega in ga odlično dopolnite z eno ali dvema kockama ledu ter rezino limone ali pomaranče.
Alkohol: 40 vol.%Je izvleček zdravilnih in aromatičnih zelišč, namočenih v naravno sadno žganje brez dodatkov barvil ali konzervansov. Izbrana zelišča, ki prispevajo k vsestranskemu boljšemu počutju imajo prijeten grenak okus.
Alkohol: 40 vol.%Je izvleček zdravilnih in aromatičnih zelišč, namočenih v naravno sadno žganje brez dodatkov barvil ali konzervansov. Izbrana zelišča, ki prispevajo k vsestranskemu boljšemu počutju imajo prijeten grenak okus.
Po cvetenju hruške na male plodiče vežemo posebne steklenice, ki jih zaščitimo pred premočnim sončnim sevanjem, da se plodič ne pregreje.Ko se plod razvije in dozori ga odtrgamo, nato s posebnimi ščetkamo ročno čistimo ter zalijemo z hruškovim žganjem. Predno je pleterska hruška pripravljena za prodajo, jo je potrebno vsaj 17krat prijeti v roke.
Slivovo žganje je spremljevalec pomembnih življenjskih dogodkov. To vrhunsko slivovo žganje je nastalo iz skrbno izbranih sadovnjakov v Vojvodini. Čista sadna esenca je dozorevala in se starala 3 leta v hrastovih sodih, ter tako razvila razkošni in kompleksni značaj velike pijače.Primerno je predvsem kot odličen aperitiv, postrežen na sobni ali rahlo ohlajeni temepraturi.
Domače žganje ali po domače šnops je žgana pijača, ki jo zelo dobro poznamo tudi v Sloveniji, sploh na podeželju. Kuhanje »šnopsa« je bilo pri nas od nekdaj sestavni del tamkajšnjega življenja in eno glavnih opravil. Vrhunec kuhanja žganja nastopi pozno jeseni in pozimi, ko sadje ravno prav dozori in je časa na pretek.
Nekoč so kuhali predvsem sadjevec, pa tudi tepkovec ali jabolčno žganje. Zelo cenjeno je že od nekdaj žganje iz hrušk viljamovk. Marsikje v Pomurju še dandanes izdelujejo domače žganje, zagotovo pa ste že kdaj poskusili tudi kakšen odličen domači borovničevec – ne glede na to, iz katerega dela države prihajate.
Slovenska žganja – vsaka pokrajina ima svoje
Na Krasu in v Istri boste še danes našli domače žganje iz grozdnih tropin, ki lahko vsebuje tudi namočena zdravilna zelišča, kot so komarček, pelin, meta in žajbelj.
Pod Gorjanci si lahko privoščite šilce žganja iz divje češnje, posebnosti med žganji, zaščitenimi z geografsko oznako, pa sta slovenski žganji Kraški brinjevec in Brkinski slivovec.
Omeniti je treba še Pomurce, kjer je žganjekuha najbrž še danes najaktivnejša. Izdelujejo predvsem slivov, jabolčni in hruškov liker ali žganje (iz hrušk viljamovk in tepk), marelično žganje, breskovo, mešano sadno in drugo žganje.
Osnovni predpogoj za kakovostno domače žganje
Dobro žganje lahko pridelate le iz dovolj zrelega in zdravega sadja, v katerem se je razvilo dovolj sladkorja, kislin in arom. To pomeni, da ga ni dobro pobrati prehitro in ne prepozno. Zakaj ne prepozno? Z uporabo plesnivega, nagnitega in poškodovanega sadja se lahko začnejo odvijati degradacijski procesi, ki omogočajo tvorbo ocetne kisline, plesni in gnilobe.
Hruška – kraljica domačega žganja
Med aromatičnimi sortami sadja je kraljica v svetu hruška viljamovka, iz katere pridobivamo vrhunsko žganje. Posebnost se skriva v dominantni muškatni aromi, ki se odpre v vsej svoji prefinjenosti, polnosti, mehkobi in harmoničnosti.
Izkušeni vodja tehnologije pijač, Esad Šabanović, pravi, da so od avtohtonih hrušk za kuhanje žganj najbolj priljubljene tepke, dišečke, belice in še nekatere druge. Če želimo iz teh sort izdelati kakovostno žganje, jih moramo po obiranju obvezno še umediti. S tem posegom omogočimo, da se iz njih odpre in razvije posebna aroma.
Posebno žganje iz skoriša – kaj pa je to?
Medtem ko je za slivovo žganje zelo primerna prekmurska dolga sliva, ki je avtohtona sorta z veliko arome in sladkorja, sta za izdelavo mareličnega žganja primerni aromatični sorti ogrska in madžarska.
Če pa želite poskusiti nekaj res posebnega, poskusite kutinovo žganje ali pa žganje iz avtohtone prekmurske sorte skorš (skoriš), iz katere je mogoče pridobiti eno izmed redkih in vrhunskih žganj s svojstveno odliko. V občini Kobilje obstaja celo najstarejši skoriš, ki je star nad 200 let!
Pogosta vprašanja
Katera je najboljša vrsta hrušk za pridelovanje žganja?
Najboljša vrsta hrušk za pridelavo domačega žganja je viljamovka, saj omogoča največjo vsestranskost uporabe in ima najbolj aromatičen okus.
Kako prepoznamo kakovostno žganje?
Za določanje kakovosti domačega žganja upoštevajte štiri lastnosti:
• Bistrost. Pozitivno: povsem bistro, brez motnosti, čisto in prosojno. Negativno: vidni znaki kalnosti in/ali motnosti.
• Vonj. Pozitivno: značilen vonj po sadežu, omogoča sortno prepoznavnost. Negativno: neznačilen, zatohel, moteč, prikrit vonj.
• Okus. Pozitivno: uglajen, mehak, aromatičen, dobro izražen značilen okus. Negativno: oster, pekoč, grob, kisel in grenak.
• Skladnost. Pozitivno: prijetno razvito, skladno, prefinjeno žganje, vse sestavine so uravnovešene. Negativno: neskladno žganje, ne ustvari občutka polnosti.