Intervju Matjaž Lemut: vse spremembe v zadnjih 20 letih so prišle z zahoda
07. oktober 2024
Avtohtone sorte so velika biološka prednost, ker imajo zgodovino in tradicijo, torej dediščino, ki se lahko izkoristi.
Matjaž Lemut je vodja posestva Tilia Estate, kjer posebno pozornost posveča pinotom, modremu in sivemu, zato je klet v Potočah v Vipavski dolini podnaslovljena Hiša pinotov. Med kolegi vinarji velja za enega največjih strokovnjakov. Svoje znanje prenaša tudi na študente na Univerzi v Novi Gorici, kjer predava osnove tehnologije vinarstva, medtem ko na seminarjih Društva Sommelier Slovenije že več kot 20 let predava enografijo, torej spoznavanje vin vinorodnih dežel. Z njim smo se pogovarjali o značilnostih vinorodne dežele Primorske, o njenem razvoju ter raznolikosti štirih okolišev, ki jo sestavljajo.
Kako je sredozemska kuhinja vplivala na razvoj vinarstva?
Dežela Primorska ima kar štiri okoliše, ki se ‒ poleg številnih skupnih točk – med seboj tudi zelo razlikujejo. Katere so pomembnejše razlike?
Kakšno vlogo so imele velike kleti pri razvoju vinogradništva v posameznem okolišu?
Omenili ste tudi sociološki moment.
Kaj pomenijo avtohtone oziroma lokalne sorte za identiteto posameznega okoliša?
Kaj pa druge sorte? Zdi se, da še vedno ni konsenza, katere dajejo v posameznih okoliših najboljše rezultate.
Evolucija se dogaja tudi pri postopkih pridelave …
Primorski vinogradniki prednjačijo tudi pri preusmeritvah v ekološko in biodinamično vinogradništvo.
Vinski turizem je v vzponu. Vipavsko dolino, na primer, Lonely Planet že dve leti zapored uvršča na seznam priporočenih destinacij …