Serviranje vina po korakih

Ko sedemo za mizo v baru ali restavraciji in nazdravimo z izbranim vinom, ki so nam ga postregli natakarji, se popolno vinsko okušanje lahko začne. A s pravilnim serviranjem si lahko to izkušnjo poustvarimo tudi sami doma. Preberite, kateri so njegovi ključni koraki.

Preden si privoščimo prvi požirek vina, je pomembno poznati nekaj ključnih korakov. Najprej moramo vino pravilno ohladiti, ga po potrebi prezračiti in nato zanj izbrati pravi kozarec. Za piko na i pa je pomembno tudi, da ga znamo pravilno natočiti.

1. korak: Toplo, hladno ali nekje vmes?

Temperatura je glavni element pri serviranju in okušanju vina, saj bo v njem razkrila vse njegove najžlahtnejše lastnosti. »Če bo vino pretoplo, ga ne bomo mogli veliko spiti. A hkrati velja, da če bomo vino postregli preveč hladno, bo delovalo prazno in trpko,« pravi Jože Koželj, ustanovitelj Hiše dobrih vin, vinoljubec ter velik vinski poznavalec. »Pomembno je, da vino ohladimo na servirno temperaturo, ki je primerna za značilnosti posameznega tipa vina.«

Servirne temperature vin:

2. korak: Dekantiranje

Če imate doma steklenico starejšega rdečega vina, je dobro, da ga najprej prezračite, oziroma kakor rečemo, dekantirate, saj bo s tem njegov okus še žlahtnejši. »Dekantiranje pride v poštev pri starejših letnikih zrelih rdečih vin. Tako iz vina odstranimo usedlino, ki se nabere v steklenici, in mu pustimo, da zadiha. Ko vino obogatimo s kisikom, se odpre ter nam ponudi barvito paleto arom in okusov,« izpostavlja Jože Koželj. Za razliko od rdečih vin pa večina belih prezračevanja ne potrebuje, zato običajno dekantiramo le starejša bela vina s krepkejšim telesom, na primer arhivska vina. In kako se pravilno lotimo dekantiranja? Vino iz steklenice pretočimo v dekanter in ga nekajkrat zavrtimo. Dlje ko bomo vino pustili v dekanterju, bolj se bodo iz njega sprostile njegove arome. Ta čas je lahko od petih minut do nekaj ur, odvisno od načina pridelave vina. 

3. korak: Velikost in oblika kozarca 

Vinski kozarci so, če jih uporabimo pravilno, običajno oblikovani tako, da se v njih izrazijo najboljše značilnosti vina. Izbira ustreznega kozarca bo pomagala pri prevajanju različnih občutkov, ujetih v vinu, v zaznave v ustih. Vplivala bo tudi na aromo vina, njegov okus, zaključek in pookus.

Kozarci za rdeče vino:

Rdeča vina postrežemo v visokih okroglih, skoraj skledastih kozarcih s širšo odprtino. To omogoča, da vino pride v stik z več zraka, ki vpliva na simfonijo močnejših arom in okusov. Za uživanje v nežnejših okusih svetlejšega rdečega vina pa raje izberemo kozarec s krajšim pecljem in široko čašo. 

Kozarci za belo vino:

Bela vina postrežemo v kozarcih v obliki črke U, ki bodo vino dlje časa ohranili hladno in v njem zadržali opojne cvetlične arome. Pri serviranju polnega ali starejšega belega vina pa priporočamo kozarec z večjo čašo, ki bo poudarila drznejše in zrelejše okuse tovrstnih vin. 

Kozarci za penine: 

Kozarec za penine je pokončnejši in ožji kot večina kozarcev za vino, zato da mehurčki v njem dlje časa ostajajo živi in se čim dlje vijejo proti vrhu kozarca. Zaradi prepoznavne oblike takšnim kozarcem v žargonu pravimo tudi tulipančki.

4. korak: Kozarca ne napolnite preveč

5. korak: Na zdravje! 

Nasvet:

Če želite vino tudi okušati kot strokovnjaki, potem kozarec primite za pecelj in ga pred prvim požirkom dvakrat zavrtite, da vino omoči steno kozarca skoraj do roba, da se kozarec ovini. Na ta način vino razvije svojo pravo aromo.

Preverite ponudbo vin in se preizkusite v serviranju: tukaj.