Renski rizling

Merlot 80%, cabernet sauvignon 10%, cabernet franc 10% iz izbranih vinogradov, starih od 15 do 35 let. Natančna selekcija, 14 dni maceracije ter med 36 in 42 mesecev zorenja v 100% novih hrastovih sodih prinese odprto, čisto vino, Spomni na bordojce, česar noče niti ne more skriti. Potencial zorenja je 15 let. Ob izidu velja počakati vsaj pet let, da se vino prične približevati optimumu, ki ga doseže tam, nekje med 7-12 let, odvisno od letnika, nakar lahko zdrži vsaj še desetletje.Barva je globoka rubinasta z nekaj odtenki granatne, ki nakazujejo dozorevanje. Cvetica je intenzivna, najdemo kopico zrelih rdečih in temno rdečih sadežev, ki se lepoprepleteni z vonji dozorevanja v hrastovih sodčkih visoke kakovosti. Temna češnja, višnja, vanilja, kanček pikantnega črnega popra, tudi po dimu, s časom pa najdemo še nežne cvetne zaznave kot je vijolica... Vse skupaj prav lepo prepleteno v enovito vonjalno zaznavo visoke kakovosti, ki je zelo vabljiva. Deluje živahno in gibko. Cvetica kljub nekaj letom dozorevanja še vedno deluje mladostno, kot da šele stopa na pot.V ustih je suho, telo je krepko. Taninski oprijem je čvrst, taninska osnova pa bogata z jasno nalogo, da vino popelje desetletje, ob najboljših letnikih morda celo dve ali tri, vprihodnost. Kisline so na višji strani, zrele. Okus v ustih je bogat, intenziven, kompleksen, predvsem pa trajen. Pookus je dolg, v njem pa poleg sadnih not prevladujejo predvsem sladke začimbe kot so nageljnove žbice in muškatni orešček.

Sorte so enake kot pri duetu, trgatev poteka podobno kot pri edijevem izboru z mesec ali dva krajšim sušenjem. Dva, trije tedni maceracije. Bosa rosa ohranja rubinaste barve, ter mnogo primarnih arom. Alkohol je med 12-14%. Precej neobičajen slog vina.Pridelava: tri do štiri krat v desetih letih.Vino globlje granatne barve. Nos spomni na črni ribez, karamelo, zorenje v lesu. Z obilico sladkorja, ter tanini in kislinami ga uravnotežijo in naredijo pitnega.

Prepustite se okusu svetlega, svežega in aromatičnega hmeljevega piva zlato do bledo jantarjeve barve, ki velja za eno bolj priljubljenih piv.

Organoleptični značaj vina modra frankinja izoblikujejo podnebne razmere, tla, sorta, način predelave grozdja ter kletarjenje mošta oz. vina. V Posavju je po kakovosti glavna rdeča sorta ravno modra frankinja, saj daje odlična rdeča vina. Zelo prijetna je kot mlado vino pa tudi z daljšim zorenjem daje intenzivno obarvana krepka vina, s sortno značilnim vonjem in blagimi tanini.Vino ima okoli 12,0 vol% alkohola, diskreten saden okus in prijetno svežino, ki se s staranjem dolgo zadrži. Odlikuje jo tudi velika vsebnost antioksidantov, še posebej resveratola.Enostavno modra izbira za užitkarje.