BREZPLAČNA poštnina ob nakupu nad 50 €!

Ime produkta ste dodali na vaš seznam želja!

Vinska klet doma

19. marec 2024

V vinsko klet spadajo vina, ki bodo s časom pridobivala na kakovosti ...

Deli na:

Ko iz grozdnega mošta v vinski kleti nastane vino, ga napolnijo v steklenice in pošljejo v svet. Včasih samo na drugi konec mesta, včasih pa tudi na drug kontinent. Na teh poteh je vino izpostavljeno različnim temperaturam, ekstremnim vremenskim situacijam, tresljajem, sončni svetlobi … Časi, ko so palete z zaboji vin stale cele dneve na kakšnem dvorišču skladišča ali pristanišča, so v glavnem mimo.


Danes boljša vina v daljne dežele prevažajo celo v klimatiziranih zabojnikih, tako da čim bolje preživijo dolgo pot in ne izgubijo kakovosti. Res pa je, da vina za tako potovanje posebej pripravijo: primerno jih filtrirajo, dodajo jim tudi potrebno količino žvepla, ki zagotavlja, da bo vino transport preživelo. Plastenka refoška iz prijateljeve kleti je prav gotovo ne bi. Tudi samo vino vsebuje sestavine, ki ga ščitijo pred kvarjenjem – alkohol, vinsko kislino, tanine – a ga je kljub temu treba stabilizirati. Žal vsaka temeljita filtracija in dodajanje žvepla vino iz žive snovi spremenita v nekaj drugega, a brez tega ne gre. Vzorec, ki ga pri vinarju poskusimo iz soda, je vedno drugačen od tistega, ki ga doma spijemo iz steklenice. Vse naravne stvari se kvarijo – pomislite na doma pečeni kruh in na tistega iz industrijske pekarne, ki ostane svež in puhast še več dni po nakupu. Skrivnost je seveda v raznih dodatkih, o katerih ne želimo veliko vedeti. Žveplo ni sovražnik vina – je koristno in nujno potrebno, le pretiravanje pri dodajanju žvepla ali varčevanju z njim ni dobro.

Na vse te procese sami ne moremo vplivati, veliko pa lahko storimo, da vino od trenutka, ko ga prinesemo domov, ne bo izgubilo kakovosti in bo zdravo , ko ga bomo postavili na mizo. Predvsem ga moramo hraniti v temnem, hladnem prostoru brez tresljajev in s primerno vlažnostjo. Temnem zato, ker ultravijolični žarki vinu – čeprav je v steklenica iz obarvanega stekla – škodijo. Hladnem zato, ker pri nižjih temperaturah kemijski procesi v vinu potekajo počasneje in dela vino počasnejše korake proti svojem naravnemu koncu. Optimalna temperatura vinske kleti je okoli 10 °C, a to je ideal, ki ga je v domači kleti težko doseči. Temperatura kleti je lahko tudi 18 °C, pomembno je le, da temperatura preveč ne niha. Povišana vlažnost prostora poskrbi, da se plutovinasti zamaški v steklenicah ne izsušijo in prenehajo tesniti. Vendar z vlažnostjo ne gre pretiravati, pri previsoki vlažnost se namreč v prostoru hitro razvije plesen, ki poškoduje zamašek, in etikete na steklenicah hitreje razpadejo.


Nekaj nasvetov za izbiro vin, ki jih bomo hranili v domači vinski kleti:


V vinsko klet spadajo vina, ki bodo s časom pridobivala na kakovosti. Vendar ni vsesplošnega pravila, kdaj vino doseže vrh svojega razvoja. Vina, ki pridejo na trga kmalu po trgatvi in jih prodajajo kot mlada, je najbolje spiti čim prej – vsekakor pa pred naslednjo pomladjo. Peneča vina in neletniški šampanjci, so optimalni za pitje, ko pridejo na trg – z ležanjem v kleti bistveno ne pridobivajo. Vina, ki jih začnejo prodajati več let po letu trgatve, imajo drugačen namen in si večinoma zaslužijo še kakšno leto »lepotnega spanca« v naši kleti. Na kakšen rdeč bordojec ali letniški šampanjec dobrega letnika in žlahtnega porekla se splača počakati najmanj deset let (raje petnajst), vrhunski renski rizling iz Nemčije zaradi visoke kisline lahko zori tudi dvajset let, posebna sladka vina (sauternes, letniški porti, madeire) pa imajo skoraj neomejeno življenje. Koliko let je dovolj, določate vi. Najbolje je kupiti zabojček šestih (ali celo ducat) steklenic vašega priljubljenega vina in spremljati njegov razvoj tako, da vsako leto odprete po eno steklenico – tako ne boste zgrešili vrhunca razvoja vina. Zlato pravilo za zorjenje vina je, da ga je bolje spiti kakšno leto premladega kot kakšno leto prestarega.

Na koncu še predlog. Sestavite svojo slovensko vinsko reprezentanco. Rebulo, pinelo, klarnico, šipon, ranino, zelen, refošk, teran … pa tudi tradicionalne zvrsti posameznih slovenskih vinorodnih območij. Sistematično spoznavajte vse dobro, kar imamo doma, ne pozabite pa tudi na tuja vina. Z rednim pokušanjem domačih in tujih vzorcev boste dobili dragocene izkušnje. Ob pokušanju vin različnih slogov in porekel boste spoznali lastne preference. Ker boste vedeli, kaj in zakaj vam je kakšno vino všeč, boste – vsaj po mojih kriterijih – vinski poznavalec.

Članek je za Wine Magazine napisal Leon Beton, vinski strokovnjak in publicist.
Intervju je bil objavljen v novem magazinu hiše dobrih vin Koželj, Wine Magazine 2019.

Renski rizling polsladko
Marof
Slovenija
·
Prekmurje
·
Belo
·
Polsladko
·
2021
·

15,50 €
Vinifikacija in zorenje: v inox posodahIzraža harmonijo med kislino in ostankomsladkorja v vinu. Prevladuje vonj po breskvah in marelicah.
Blagovna znamka
Linija
Marof Prekmurje
Tip
bela vina
Država
Regija
Prekmurje
Barva
belo
Volumen
0,75
Sorta
Renski Rizling
Struktura
sveže sladko vino
Sladkorna stopnja
polsladko
Letnik
2021
Alkoholna stopnja
12,5 %
Vsebuje
sulfit
Sivi pinot Epoca
Ferdinand
Slovenija
·
Goriška brda
·
Belo
·
Suho
·
2020
·

24,38 €
Barva starega zlata z bakrenimi odsevi in vonj poljskega cvetja, ki se prepleta z vonjem zrele hruške in kutine. V ustih je vino polno, sveže in harmonično.Izbrano ročno trgano grozdje specljamo in stisnemo pod nizkim tlakom. Fermentacija poteka v 500- in 225-litrskih hrastovih sodih, v katerih vino na finih drožeh zori še 12 mesecev.
Blagovna znamka
Linija
Ferdinand Época
Država
Regija
Goriška brda
Barva
belo
Volumen
0,75
Sorta
Sivi Pinot
Struktura
zrelo belo vino
Sladkorna stopnja
suho
Letnik
2020
Alkoholna stopnja
13,5 %
Vsebuje
sulfit
Deli na: